Izumiranje živalskih vrst ni nič novega. Zaradi ogromnega oblaka prahu (povzročil ga je padec meteorita na Zemljo), ki je sončni svetlobi preprečil, da bi prodrla do Zemljinega površja, so izumrli dinozavri. Verjetno so zaradi spremembe podnebja izumrli tudi mamuti, za dodoja, ptiča neletalca, pa ni gotovo, ali je izumrl zaradi človeškega ravnanja ali zaradi naravne katastrofe.
Gotovo pa je, da smo priča novemu množičnemu izumiranju – govorimo o izumiranju biotske raznovrstnosti. Razlog za to zagotovo niso spremembe podnebja temveč je glavni vzrok človek in njegovo ravnanje. Znanstveniki poročajo, da je trenutna hitrost izumiranja vrst kar 10.000-krat večja od hitrosti, ki smo jo v zgodovini obravnavali kot običajno.
Združeni narodi so zato letošnje leto razglasili za mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Ohranjanju bogate raznovrstnosti pa veliko pozornost namenjamo tudi v Evropski uniji, zato smo tej temi posvetili tokratno številko EUekspresa.
Po podatkih Svetovne zveze za varstvo narave za leto 2009 kar 170.000 vrstam grozi izumrtje: med njimi je 21 odstotkov sesalcev, 12 odstotkov ptic, 31 odstotkov dvoživk in 37 odstotkov rib. Če je bil še pred nekaj sto in več leti razlog za izumiranje vrst njihovo načrtno uničevanje ali lov, so danes razmere še veliko hujše. Človek z onesnaževanjem, izsekavanjem in netrajnostnim odnosom do okolja uničuje pestrost ekosistemov, ki izginjajo, zaradi tega pa so ogrožene tudi številne neodkrite vrste.
Življenje na Zemlji je preživelo že pet množičnih izumiranj, šesto je v polnem razmahu. Tudi zaradi položaja človeka na vrhu prehranjevalne verige pa nas lahko upravičeno skrbi, da človek ne bo ena izmed tistih vrst, ki bo preživela, če se bo trend izumiranja živalskih in rastlinskih vrst nadaljeval s tako drastičnim tempom.
Današnja biotska raznovrstnost je odsev več milijonov let razvoja različnih življenjskih oblik. Tega se zaveda tudi EU, ki zaščito biotske raznovrstnosti v okolju uvršča visoko med svoje prioritete. Evropska komisija je zato med drugim sprožila inovativno spletno kampanjo www.weareallinthistogether.eu, katere glavni slogan je »Biotska raznovrstnost – v tem smo skupaj.
« Kampanja vključuje izobraževanje o pomenu biotske raznovrstnosti, predvsem pa poudarja ekosistemske storitve in nevarnosti njihove izgube. Konkretno paskuša Evropska komisija upadanje biotske raznovrstnosti omejiti z akcijskim načrtom, v sklopu katerega se izvaja kar 150 ukrepov.
V Sloveniji je najvišji odstotek območij Natura 2000 v EU V Sloveniji je evidentiranih okrog 22.000 rastlinskih in živalskih vrst, ocenjuje pa se, da je ta številka še precej višja (med 50.000 in 120.000). To Slovenijo uvršča v Evropi, kar je razlog, da je Slovenija več kot 35 odstotkov svojega površja uvrstila v evropsko mrežo zaščitenih območij Natura 2000.
Namen Nature 2000 je omogočiti preživetje najpomembnejšim evropskim vrstam in habitatom, zaščititi številne ekosistemske storitve ter zagotoviti trajnostni odnos do narave in ekosistemov. Eno najbolj biotsko pestrih območij v Sloveniji, vključenih v mrežo Natura 2000, je Cerkniško jezero.
»Že v začetku 20. stoletja so bili izvedeni številni poskusi izsuševanja močvirij in regulacije vodotokov, v osemdesetih letih pa je bil izdelan tudi projekt 'Večnamenska akumulacija Cerkniško jezero', ki bi bil še bolj poguben, a na srečo ni bil izveden,« ravnanje na območju presihajočega jezera opisuje vodja Notranjskega regijskega parka Valentin Schein.
Prav zato je bila vključitev Cerkniškega jezera v območje Natura 2000 nujna za ohranitev naravnega stanja in biotske raznovrstnosti. V Notranjskem regijskem parku (NRP) so osnovali še projekt z naslovom Life Narava, s pomočjo katerega so po Scheinovih besedah izdelali načrt ponovne vzpostavitve naravnih rečnih strug z meandri, ki so bili v projektih izsuševanja močvirij izravnani.
»Z daljšim zadrževanjem vode v strugah vodotokov bo projekt prispeval k ohranjanju naravnih razmer in izboljšanju ekoloških pogojev za ptice ter druge rastlinske in živalske vrste,« pojasnjuje Schein.
Veste, da je bil kosec, ptica, ki gnezdi na travnikih, še do nedavnega zelo ogrožen predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva? S pomočjo Nature 2000 in predvsem projekta Društva za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS), sofinanciranega iz evropskega programa LIFE+, se je kritično upadanje števila teh ptic ustavilo.
Vodja projekta Andrej Medved pravi, da sta kosec – ptica in z njim v povezavi kosec – človek simbol tisočletnega sožitja in narave. »Želimo si, da bi postala še simbol prihodnjega sožitja vedno hitrejšega razvoja in ohranjanja visoke stopnje biotske pestrosti na posebnih varovanih območjih,« pravi Medved. Natura 2000 ima po mnenju DOPPS v Sloveniji še velik potencial v smislu blagovne znamke.
»Ravno zato veliko pozornosti namenjamo upravljanju naravnih rezervatov, kjer želimo ptice, naravo in dobro počutje približati prav vsakomur. Primer dobre prakse sta naravni rezervat Škocjanski zatok pri Kopru in Naravni rezervat Iški morost na Ljubljanskem barju, ki poleg izjemne naravovarstvene vrednosti združujeta še socialno, sprostitveno, rekreacijsko, turistično, izobraževalno, ozaveščevalno in ekonomsko vrednost,« izpostavlja Andrej Medved.
Kaj ogroža biotsko raznovrstnost?
izgubljanje in uničevanje življenjskih prostorov
netrajnostna in prekomerna raba ekosistemov
podnebne spremembe
invazivne tujerodne vrste, ki smo jih ljudje priselili iz njihovega naravnega okolja v novo okolje
onesnaževanje z gnojili in s komunalnimi odplakami
Pomoč francoski biotski zakladnici
Tudi vi živite v okolju, kjer bi bilo treba urediti zaščiteno območje ali pa bolj(e) varovati naravno pestrost? Pri tem vam lahko pomaga instrument Evropske unije za financiranje okoljskih projektov LIFE+ (http://ec.europa.eu/life/).
Sredstva iz LIFE+ lahko prejmejo javne in/ali zasebne organizacije in institucije, od leta 1992 do danes pa je bilo sofinanciranih že 3115 projektov. Eden od njih je potekal tudi v francoski pokrajini Camargue, katere meje zaokrožujejo eno največjih rečnih delt v zahodni Evropi, delto reke Rone, obenem pa gre za enega najbolj biotsko raznovrstnih predelov na svetu, kar je s priznanjem potrdil tudi UNESCO.
Zaradi izginjanja mokrišč in močvirnatih področij je začela izginjati tudi zanimiva ptica bobnarica. S pomočjo evropskih sredstev se je zmanjševanje števila ptic ne le ustavilo, pač pa se je ponekod zaradi oživitve mokrišč, vpeljave omejevalnih ukrepov odkupa zemljišč in razglasitve zaščitenih območij število ptic bobnaric začelo tudi ponovno povečevati.
Vsi smo povezani in soodvisni!
Evropska strategija za biotsko raznovrstnost je bila sprejeta že leta 1998, leta 2001 pa so se članice EU med prvimi na svetu zavzele za zajezitev zmanjševanja biotske pestrosti. Leta 2006 je bil sprejet ambiciozen akcijski načrt za biotsko raznovrstnost. O uspešnosti ukrepov in politik najbolje govorijo številke: 26.000 zaščitenih območij, ki pokrivajo 850.000 kvadratnih kilometrov ali 18 odstotkov kopnega ozemlja držav članic EU, v okviru programa Natura 2000.
Vas zanima, katere živalske in rastlinske vrste so najbolj ogrožene? Evropska unija nanje opozarja s pomočjo tako imenovanega »evropskega rdečega seznama«, s katerim državljane ozavešča o ogroženih vrstah in omogoča konkretne ukrepe ter zaščito. Oblikovani so že seznami ogroženih sesalcev, plazilcev, dvoživk, metuljev, hroščev in kačjih pastirjev.
Prav zadnje tri skupine so zaradi izgube naravnega okolja in podnebnih sprememb najbolj ogrožene, saj izumrtje grozi kar 9 odstotkom metuljev, 11 odstotkom hroščev in 14 odstotkom kačjih pastirjev. Ob objavi teh podatkov marca letos je evropski komisar za okolje Janez Potočnik dejal, da je »prihodnost narave naša prihodnost, in če ji bo spodletelo, bo spodletelo tudi nam.«
Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Moon opozarja na povezavo med naravnim kapitalom in našimi razvojnimi cilji, saj 70 odstotkov vseh revnih na svetu živi na podeželju in so za preživetje ter dohodek neposredno odvisni od biotske raznovrstnosti.
Naj bodo tudi počitnice eko
Prek instrumenta LIFE+ se ne financirajo le projekti, povezani z neposrednim ohranjanjem narave, pač pa tudi projekti, ki spodbujajo trajnostni odnos človeka in njegovih dejavnosti do narave. V Nemčiji so se tako lotili ekokampiranja. Vzpostavili so mrežo (avto)kampov, ki temeljijo na zeleni in trajnostni politiki do okolja (zgrajeni so samo iz naravnih materialov, potrebno energijo zagotavlja sonce ipd.). Projekt izvajajo tudi v Avstriji in Italiji. Več na http://www.ecocamping.net.
Pomemben vrh v Nagoji
Mnenja o novi globalni viziji na področju biotske raznovrstnosti se bodo letos oktobra kresala na mednarodnem vrhu v japonski Nagoji. Na njem bodo svetovni voditelji razpravljali o zaščiti biotske raznovrstnosti po letu 2010. Temu bo predvidoma do konca leta sledila tudi nova strategija Evropske unije za ohranitev biotske raznovrstnosti, ki jo bo pripravila Evropska komisija.
V Sloveniji naj bi živelo le še okoli 20 odraslih risov, ki se redno razmnožujejo samo v snežniško-javorniških gozdovih. Ris je tako ena izmed najbolj ogroženih živalskih vrst v naši državi. Če se bo trend zadnjih let nadaljeval tudi v prihodnosti, bo ris verjetno postal prvi sesalec v Sloveniji , ki bo izumrl v 21. stoletju.
Dr. Staša Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pravi, da je najbolj ogrožene vrste v Sloveniji težko razvrstiti po vrstnem redu ogroženosti, zato smo jih sami izbrali nekaj, ki jih zagotovo poznate. Spodnje vrste lahko sicer najdemo tudi na Evropskem rdečem seznamu.
Izumiranje živalskih vrst ni nič novega. Zaradi ogromnega oblaka prahu (povzročil ga je padec meteorita na Zemljo), ki je sončni svetlobi preprečil, da bi prodrla do Zemljinega površja, so izumrli dinozavri. Verjetno so zaradi spremembe podnebja izumrli tudi mamuti, za dodoja, ptiča neletalca, pa ni gotovo, ali je izumrl zaradi človeškega ravnanja ali zaradi naravne katastrofe.
