|
||||||
|
|||||||
V novih Misterijih www.misteriji.si
Le majhen skupek celic odloča, kaj je v danem trenutku
za rastlino najpomembnejše
Pelargonije, hortenzije in ciklame, pa tudi druge rastline razmišljajo z nogami.
Ekipa italijanskega profesorja Stefana Mancusa iz firenškega botaničnega laboratorija
dokazuje, da se razum rastlin skriva v koreninah, ki predelujejo misli, bijejo
svoje bitke in navezujejo stike. Strokovnjaki njihov razum primerjajo celo z
razumom žuželk. Možgani rastlin so tako rekoč v njihovih koreninah.
Mednarodni laboratorij za rastlinsko nevrobiologijo, kot se uradno imenuje firenški botanični laboratorij, je na pomenljivem naslovu: Ulica idej številka 30. Na prostranih poljih v okolici kraja Sesto Fiorentino v neposredni bližini Firenc se je pred desetletji rodil Mednarodni laboratorij za nevrobiologijo rastlin. Specializiran je za raziskave, ki malce spominjajo na znanstveno fantastiko, saj se tu ukvarjajo z inteligenco rastlin.
MILIMETRSKI MOŽGANI
Profesor Stefano Mancuso, pri štiridesetih je direktor laboratorija in hkrati
profesor fiziologije za drevesne vrste na univerzi v Firencah, pravi, da so
odkrili zelo majcene možgane, velike komajda kak milimeter. Možgane, ki so na
vsakem vršičku korenine, so imenovali tranzicijska cona. Poudarja, da se ta
mikroskopsko majhen predel razlikuje od celotnega sistema korenin po tem, da
te celice slišijo in čutijo dogajanje v okolju. Najnovejše odkritje omogoča
primerjavo vedenja rastlin z vedenjem žuželk ali mehkužcev.
Celice v tranzicijski coni uporabljajo podoben sistem kot ga imajo živali v
možganih. S pomočjo nevrotransmitorjev, ki proizvajajo električne signale, pošiljajo
sporočila sistemu korenin. Sposobne so tudi zelo kompleksnih odločitev.
Rastline še zdaleč niso negibne in nebogljene, kot se morda zdi. Za vsak gib,
ki ga človek naredi v delčku sekunde, rastline potrebujejo ure in ure. Pri tem
morajo rešiti številne probleme in včasih sprejeti zelo nasprotujoče si rešitve.
Korenine morajo hkrati odgovarjati celi vrsti različnih zahtev: po kisiku, vodi,
hranilnih snoveh, obrambi teritorija … Zahteve sprejemajo od različnih delov
rastline. To jih sili, da se obračajo zdaj sem, zdaj tja. Torej mora drobceni
del korenine odločati o tem, kaj je v danem trenutku za rastlino pomembno. Obnaša
se kot možgani, ki se morajo ukvarjati s problemi preživetja, tega večnega problema
vseh živih bitij na Zemlji.
Da so drobceni možgani rastline v resnici izjemno učinkoviti, kaže primer obrambe
prostora. Če neka rastlina ukrade življenjski prostor drugi rastlini iste vrste,
se ta lahko zelo "razjezi", vendar njena jeza ni tako huda, kot če
bi ji to storila rastlina druge vrste. Profesor Mancuso pravi, da obstajajo
znanstveni dokazi o tem, kako rastline uporabljajo kemično obrambo. Če kaka
rastlina poskuša vdreti v teritorij druge, prva lahko izloči snovi, ki pomenijo
zgolj opozorilo "Pazi, na mojem teritoriju si!" ali pa začne izločati
za vsiljivca odvratne kemične snovi, ki pomenijo "Bi rada vojno? Pa jo
imej!" Ugotovili so, da je povratna reakcija "napadene" rastline
veliko hujša, če vsiljivka pripada drugi rastlinski vrsti.
RASTLINE RAZMIŠLJAJO
To je dokaz, da rastline na nek način razmišljajo, se odzivajo in borijo. Rastlina
zbira informacije, da bi bila sposobna živeti dalje. Tako denimo oljka, ki lahko
živi več sto let, izteguje korenine, da bi prišla do dušika, ki je zanjo tako
mamljiv kot sir za miši. Da bi se dokopale do dušika, morajo neredko "obpluti"
predel, kjer primanjkuje zraka, kar v ilovnatih predelih ni nikaka redkost.
In to ne da bi se poškodovale, kar bi prizadelo celo rastlino. Številni eksperimenti
so pokazali, da starejša ko je oljka, lažje obpluje takšen, zanjo neugoden teren.
In verjetno prav po zaslugi pridobljenih izkušenj velikokrat učaka tako častitljivo
starost.
Znanstveniki in znanstvenice Mednarodnega laboratorija iz Firenc se radi pohvalijo
tudi s sadikami vinske trte, ki so jih v slabem mesecu vzgojili v svojem laboratoriju.
Ne kanijo se ukvarjati z vinom, pač pa je trta zelo primerna za raziskovanje,
saj so bile te plezalke zaradi njihove izjemno hitre rasti za raziskovalce zanimive
že v Darwinovem času.
Prav hitrost je največja ovira, ki loči človeka od rastline, čeprav so znane
tudi rastline, ki so hitre kot blisk. To so mesojede rastline, ki s cvetnimi
listi lovijo žuželke.
Profesor Mancuso razlaga tudi o sindromu umikanja v senci: "Če na neko
rastlino pade senca, ki ji le za deset ali dvajset minut zastre svetlobo, se
rastlina sploh ne odzove. Če pa je senca trajna, se ji rastlina poskuša izogniti
tako, da jo zaobide in si tako ponovno izbori svetlobo.
KAJ POTREBUJEJO RASTLINE, DA BODO DOBRO USPEVALE
Prijazne besede, glasbo, dotikajmo pa se jih raje ne.
Verjetno ste že slišali, da se ljubitelji cvetja s svojimi rožicami pogovarjajo
in jih božajo. To seveda ni narobe, pod pogojem, da se človek zaveda, da ljubezen
pomeni tudi spoštovanje zahtev tistega, ki ga ljubimo, oziroma tistega, kar
ljubimo.
- Ne božajte jih. Božanje rastline se zdi kot dejanje naklonjenosti,
vendar so raziskave na paradižniku in fižolu pokazale, da rastline, ki se jih
neprestano dotikamo, rastejo počasneje, spremenjena pa je tudi odzivnost listov
in korenin.
- Trta ljubi glasbo. Trditev, da se rastline odzivajo na zvok, je dokazana.
Nekateri znani pridelovalci vina so prepričani, da glasba v vinogradu pripomore,
da rastline hitreje rastejo, so bolj zdrave in manj občutljive za bolezni. Pridelovalci
prisegajo predvsem na klasično glasbo, s frekvenco med 100 in 200 hertzi.
- Malo vode. S prekomernim zalivanjem rastlinam zagotovo ne ustrežemo.
Rastline imajo zelo rade vlago iz zraka, ki pa jim jo v premočno ogrevanih stanovanjih
pogosto odrekamo. Razen tega rastline, tako kot mi, potrebujejo zrak. Slednjega
pa dobivajo skozi korenine. Če rastline preveč zalivamo, jih dobesedno dušimo.
- Rastline so inteligentna bitja. Kmetje to že dolgo vedo. Ni naključje,
da v mnogih vinogradih trgatev spremljajo zvoki harmonike.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Mozgani_Korenine
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
