Povprečen človek najverjetneje verjame, da je mlečna industrija povezana z nežnim stiskanjem mleka iz vimen srečnih, veselih in zadovoljnih krav v idiličnem vaškem okolju. Realnost pa je kljub prisrčnim slikam, ki nam jih riše mlečna industrija, precej drugačna.
Osveščanje ljudi o tem, da ni moralnih razlik med uživanjem mesa in mleka oz. mlečnih izdelkov je nujno potrebno. Kozarec mleka, prav tako kot zrezek, predstavlja trpljenje. Glede na to, da živali, izkoriščane za mleko, živijo dlje, da se pogosto z njimi ravna slabše in da končajo svoje življenje v isti klavnici kot živali, rejene za meso, lahko mirno rečemo, da proizvodnja mlečnih izdelkov živalim prinaša celo več trpljenja.
- Gary L. Francione
V mlečni industriji se tako kot v vsaki drugi industriji vse vrti okoli maksimiranja profita in vprašanja, kako “pridobiti” čim več mleka ob čim manjših stroških, pri čemer dobrobit živali ne igra velike - če sploh kakšno - vlogo.
Kljub intenzivni propagandi s strani mlečne industrije je kravje mleko podobno (ne)potrebno za zdravje ljudi kot slonje ali pasje mleko. Ali ste vedeli, da smo ljudje edina živalska vrsta, ki pije mleko še po odstavitvi od matere - in to mleko druge živalske vrste?
Krave - kot vse samice sesalcev - proizvajajo mleko iz enega samega razloga: da bi nahranile svoje potomce. Da bi lahko bile izkoriščane za mleko, morajo krave umetno oploditi vsakih 12 mesecev, da laktirajo in “dajejo” mleko. Za kar največji donos mleka, krave potiskajo do fizioloških skrajnosti s kombinacijo selektivnega pasemskega gojenja (proizvodnja do 10-kratnih količin mleka), visokoproteinskih krmnih dodatkov in tehnologije; pogosto pride do mastitisa - bakterijskega vnetja vimen, kar “sanirajo” z uporabo antibiotikov.
“Trpljenje teh živali je postalo tako ekstremno, da je uživanje kateregakoli živila tega porekla pravzaprav nezavedno použivanje grozljive bede njihovih življenj ... in to za zajtrk, kosilo in večerjo.”
- John Robbins, Diet for a New America, 1987
Telički, ki jim je kravje mleko pravzaprav namenjeno, postanejo stranski produkt mlečne industrije. Telički moškega spola so mlečni industriji nekoristni, saj ne morejo dajati mleka, zato jih oddvojijo od matere (pogosto tudi neustrezno hranijo, da postanejo anemični in šibki, saj to pomeni mehkejše “meso”) in jih po preteku določenega časa (v roku nekaj dni do nekaj mesecev) ubijejo ter prodajo z imenom “teletina”. Ko se krave po nekaj letih zaradi konstantnega izkoriščanja in umetnega oplojevanja leto za letom iztrošijo in postanejo manj donosne, so tudi one poslane v klavnice.
V naravnem okolju lahko krave živijo do 20 in več let, na industrijskih mlečnih farmah pa pogosto ne dlje kot 3 - 5 let. To, da mlečna industrija ne povzroča trpljenja in ubijanja živali, je le maska izkoriščevalske industrije, ki služi na račun naše nevednosti in kršenja osnovnih pravic živali: pravice do nadaljevanja življenja in pravice, da niso obravnavane kot lastnina in proizvodna enota.
Krave so bistre in radovedne ter neverjetno zveste svojim družinam in človeškim tovarišem in žalujejo ob izgubi tistih, na katere so navezane. So vdana in ljubeča bitja ter zaščitniške matere, ki žalostno in besno tulijo še dneve, celo tedne, ko jih ločijo od njihovih otrok.
Krave so zmožne čutenja širokega spektra čustev: od veselja, užitka in navdušenja do strahu, razočaranja in trpljenja; raziskave so tudi pokazale, da so izredno socialna bitja, ki imajo sposobnost tvorjenja in vzdrževanja prijateljskih in partnerskih odnosov ter ustvarjanja hierarhičnih mrež.
Skrbi jih za prihodnost, držijo zamere, imajo dober spomin (tako za obraze kot prostorsko orientiranost) in zelo dobro razvita čutila: od skoraj panoramskega vida, sposobnosti slišanja visokofrekvenčnih zvokov in zaznavanja vonjev tudi do 8 km daleč.
Zdi se, da znajo presoditi, katere rastline so zdravilne, in jih použiti ob različnih bolezenskih stanjih. Krave kot posamezniki imajo lastne, individualne osebnosti in se lahko med seboj precej razlikujejo: od plahih do neustrašnih, premišljenih do lahkomiselnih, iznajdljivih do manj učljivih, domišljavih do sramežljivih ...
Ob današnjem dnevu, ki je razglašen za svetovni dan mleka, ne bodite žrtve manipulativnih kampanj mlečne industrije in se ne pustite zavesti, da obstajajo humani načini izkoriščanja živali. Prenehajte podpirati te prakse in se informirajte o prehrani, ki ne bo samo pravična do ostalih živih bitij, ampak bo hkrati tudi zdrava in okolju prijazna.
Veganstvo je način življenja, ki teži k izključitvi - kolikor je le mogoče in praktično - vseh oblik uporabe, izkoriščanja in povzročanja trpljenja živalim; poleg prehrane zajema oblačila, druge izdelke in osebna dejanja izbire, obenem pa spodbuja uporabo etično nespornih alternativ - v korist živali, ljudi in okolja.
Povprečen človek najverjetneje verjame, da je mlečna industrija povezana z nežnim stiskanjem mleka iz vimen srečnih, veselih in zadovoljnih krav v idiličnem vaškem okolju. Realnost pa je kljub prisrčnim slikam, ki nam jih riše mlečna industrija, precej drugačna.
