Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Mednarodni_Dan_Clovekovih_Pravic

Mednarodni dan človekovih pravic – 10.12 nedelja, 10. december 2006 @ 12:47 CET Uporabnik: tinag 10. 12 je dan, ko so pred dobrimi petdesetimi leti odločili, da bo ta dan posvečen obletnici človekovih pravic. Še kako aktualen dan, a žal nekako prezrt tudi s strani medijev. Glede na dogajanje, tako v Sloveniji kot tudi po svetu, bi pričakovala večji odziv in poglobljeno razmišljanje na to temo. A žal na uradni slovenski strani Varuha človekovih pravic nisem našla nobenega aktualnega poziva ali akcijo, ki bi pripomogla osveščati, da bi Slovenci postali manj nestrpni drug do drugega, da bi ljudi seznanjala o naših osnovnih pravicah, kam se obrniti, ko čutimo, da so nam le te kršene in kako v nadalje ukrepati. Za ta dan bi rada bralce našega portala samo seznanila in opomnila, kakšne so sploh pristojnosti varuha človekovih pravic in kakšno poslanstvo opravlja. Če jih izpolnjuje ali ne, pa prepuščam presojo vam. Torej, kaj je institucija varuha in s čim se ukvarja? Varuh človekovih pravic RS je ustavna kategorija, ki ne sodi ne v izvršilno, ne v sodno in ne v zakonodajno vejo oblasti. Varuh tako ni del mehanizma oblasti ampak je nadzornik oblasti, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve v ustavi navedenih človekovih pravic in svoboščin, ampak lahko deluje v primeru kakršnekoli kršitve katerekoli pravice posameznika s strani nosilcev oblasti. Intervenira lahko tudi v primeru nepravičnega in slabega upravljanja izvajalcev oblasti v razmerju do posameznikov. Upoštevajoč navedeno pomembno vpliva na razvoj in dvig pravne in upravne kulture v razmerjih med izvajalci oblasti in posamezniki. Rada bi vas še opomnila, da se k njim lahko zatečete kadarkoli, ko se vam zdi da je to potrebno in jim postavite različna vprašanja. Zelo lepo je tudi poskrbljeno za otroke in mladino, ki imajo v ta namen prav posebno rubriko, namenjeno samo njim. Preberete si lahko Zakon o varuhu človekovih pravic, prav tako imajo napisano Ustavo Republike Slovenije, Zakon v varstvu osebnih podatkov in še kup drugih zakonov, ki se nanašajo na Slovenijo in na Evropsko unijo. In kaj so sploh človekove pravice in kaj zavzemajo? Človekove pravice so pravice nas vseh, moje, tvoje, njene, njegove, vaše, naše ali njihove. Človekove pravice so zapisane v Deklaraciji o človekovih pravicah, v raznih konvencijah ter v Ustavi republike Slovenije, podane pa so tudi v posameznih zakonih. Seveda pa avtomatično s pravicami pridejo tudi dolžnosti, ki jih moramo upoštevati. Zaradi lažje in preglednejše obravnave pravice delimo na področja (ustavne pravice, omejitev osebne svobode, socialna varnost, delovne pravne zadeve, upravne zadeve, sodni postopki, okolje in prostor, gospodarske javne službe, stanovanjske zadeve, diskriminacija, varuh otrokovih pravic). Če ste izčrpali vse možnosti za rešitev vaših težav ali pa preprosto ne veste več, kaj storiti, se obrnite na Varuha človekovih pravic RS. In še nekaj besed o zgodovini institucije ombudsmanaBeseda ombudsman je švedskega izvora in pomeni »predstavnika«. V različnih državah po svetu so predstavniki ljudstva, ki varujejo ljudske pravice, pač poimenovani različno. Do leta 2001 se je institucija ombudsmana na državni ravni razširila v približno 110 držav sveta. V številnih državah so tudi regionalni, mestni, provincialni ombudsmani, nekatere države pa imajo ombudsmana na nacionalni, regionalni in subnacionalni ravni. Varovanje človekovih pravic je eden glavnih namenov ombudsmanov in njihovih uradov in ta namen se odseva tudi v imenu institucije. Korenine institucije ombudsmana segajo v leto 1809 na Švedsko, ko je bil ustanovljen »predstavnik za pravičnost« (ombudsman for justice). Do 20. stoletja institucija ni segla čez švedske meje, nakar so jo posvojile tudi druge skandinavske države (Finska - 1919., Danska - 1955. in Norveška - 1962.). Največjo popularnost je institucija ombudsmana doživela v 60. letih, ko so jo množično ustanavljale države Commonwealtha in druge, večinoma evropske države. Sredi leta 1983 je imelo približno 21 držav institucijo ombudsmana na nacionalni ravni in šest na provincionalni/državni oziroma regionalni ravni. V zadnjih letih se je institucija ombudsmana množično širila tudi na račun tranzicije številnih držav v demokracijo in demokratične strukture vladanja. Prehod v demokracijo, spremljan z reformo vlade, je bil opazen predvsem v Latinski Ameriki, srednji in vzhodni Evropi kot tudi v delih Afrike in pacifiške Azije. Države, ki so v tem času ustanovile svoje ombudsmane, so: Argentina, Kostarika, Kolumbija, Gvatemala, Peru, Namibija, Južna Afrika, Poljska, nekatere frankofonske afriške države, Madžarska, Litva, Slovenija, Češka, Tajska in Filipini. Kot nadgradnjo je Evropska unija po načelih maastrichtske pogodbe ustanovila Evropskega ombudsmana. Prvi je bil imenovan leta 1995. Samo v vednost Od 21. februarja 2001 je za ombudsmana Državni zbor RS imenoval g. Matjaža Hanžka, a se mu mendat počasi izteka. Prvi ombudsman pri nas pa je bil g.Ivan Bizjak. Poleg tega poznamo tudi evropkega varuha človekovih pravic in na njihovi spletni strani The European Ombudsman Homepage si lahko preberete več o omenjeni temi. Vir: http://www.varuh-rs.si/ in http://www.iheu.org Komentarji (2) www.pozitivke.net