Živimo v svetu, v katerem je - o tem ni dvoma - videz pomemben. Mediji nas »posiljujejo« z ideali lepote. Idealom se, večina izmed nas, po svojih najboljših močeh, želi približati. Pritisk je tako močan, da smo zaradi njega ponotranjili prepričanje o pomembnosti videza, in sicer do te mere, da prek njega sklepamo tudi o osebnosti posameznika.

Sodimo takole; dobro telo, dobra osebnost in seveda obratno! Brezhiben videz je, poleg tega, da ga je lepo pogledati, tudi simbol zdravja, dobrega počutja, zadovoljstva, samospoštovanja, občutka moči in nadzora nad življenjem. Tako ni nič nenavadnega, da je cilj mnogih izmed nas imeti kar se da dovršen izgled. Če ta namreč preveč odstopa od standardov za privlačno, je hitro - in praviloma tudi je - mesto družbene stigmatizacije, tudi omaloževanja (pomilovanja). Temu pa se vsak izmed nas želi izogniti, kajne?

A ne glede na to, koliko plasti krem nanesemo na obraz, kako prizadevno hujšamo in vadimo, smo v primerjavi z idealnimi medijskimi podobami prave zgube … kakorkoli se trudimo, ne dosežemo želenega videza! Razkorak med videzom, ki ga imamo in tistim, ki ga želimo imeti, je vse večji in tek v začaranem krogu se prične. Zapademo v mučno obsesijo ukvarjanja s svojim videzom, s samimi seboj. Zato, menim, je pretirana obremenjenost z videzom nedvomno boleče individualno izkustvo in problematika, ki si vsekakor zasluži pozornost.

Videz vs samospoštovanje (samozavest)

Kako nam je všeč naše telo (naš videz), ima izjemno pomembno vlogo pri občutju samospoštovanja in samozavesti. Tega torej, v koliki meri se sprejemamo ter kakšno mnenje imamo o sami sebi. Rahlo do zmerno zaskrbljenost ali nezadovoljstvo nad videzom občuti - vsaj tu in tam - večina izmed nas.

Če pa smo z videzom nezadovoljni do te mere, da se zaradi tega izogibamo določenim situacijam, medosebnim stikom, aktivnostim, kjer je potrebno izpostaviti telo; če za ukvarjanje s seboj tratimo nerazumne količine časa –, se temu vsemu nemara pridružijo še motnje hranjenje –, to lahko privede do resnih duševnih motenj (občutki krivde, sramu, druga obsesivna stanja zavesti, pretirana samokritičnost, depresija). Do totalne izgube samospoštovanje, samozavesti.

Zelo težko je – zato sem uvodoma izpostavila pritisk medijev –, vsaj dokler svojo osebnost povsem ne oblikujemo, si postavimo življenjske prioritete in cilje, sprejeti svoj videz, če ta preveč odstopa od želenega (idealnega). Velja; skrb zaradi videza, je skrb zaradi tega, kdo sem; še bolj, kako me vidijo drugi. Kako si želim, da bi me videli.

Preobremenjenost z videzom, oziroma nesprijaznjenje z njim je izredno psihično naporno tudi zaradi tega, ker se prizadeta oseba zelo težko znebi občutka, da je opazovana; občutka se ne more znebiti niti takrat, ko je sama. To pa pomeni, da se oseba nenehno zaveda svojega »nepopolnega« videza; kar pa ji pobere nedopustno količino časa in emocionalne energije. Možnost za učinkovito delovanje tako v zasebnem kot profesionalnem okolju se zaradi te preobremenjenosti zmanjša na minimum.

Oseba, ki je z videzom pretirano obremenjena, prav tako ni sposobna videti nešteto drugih virov samospoštovanja oziroma samozavesti. Raziskave kažejo, da nase usmerjena negativna pozornost glede videza zavzema celo 90% dneva. Pri tem naj poudarim, da niti ni nujno, da našo »nepopolnost« kot »nepopolnost« dojemajo ali opazijo drugi … pomembno je, da smo sami ponotranjili prepričanje, da nismo takšni, kot si (mi) predstavljamo, da naj bi bili!

Nadalje; preobremenjenost z neko (nam) zaznano telesno pomanjkljivostjo vodi v nenehno primerjanje svojega videza z videzom drugih; to vse pa nam še dodatno jemlje našo moč in energijo (za učinkovito delovanje) ter nam seveda manjša samozavest.

Videz je (res) pomemben, ni pa vse

Usmerjeni zgolj na zunanji videz (obremenjeni z njim), smo oropani svoje celovitosti; oropani smo občutka, da smo cenjeni kot celovita osebnost in ne samo zaradi telesa. Če tako v našem življenju nimamo nobenih drugih virov samospoštovanja, razen videza, je resnično lahko zelo hudo.

Nezadovoljni s svojim videzom smo jezni ali zavidamo ljudem, ki plenijo pozornost in so (zaradi videza) občudovani; vendar; smo prepričani, da so ti ljudje tudi spoštovani? Se spoštujejo? Enako mislim glede partnerstva; če nas bo partner le občudoval, oziroma od nas zahteval nekakšno vizualno popolnost, ne bo pa nas pripravljen ceniti kot celovito osebnost, v tak odnos ni vredno stopati.

Kar zadeva kariero in videz; dovršen videz nikakor ni edini pogoj za uspešno kariero. Samo z lepoto; razen v primeru, da gre za poklice, ki jo izrecno zahtevajo (manekenke itd.), če ne pokažemo še drugih lastnosti, kompetenc, izkušenj … zelo verjetno kmalu ostanemo brez dela. Običajno delodajalce zanima naša učinkovitost; lep izgled je na prvo žogo nemara prednost, a dolgoročno pade v drugi plan.

Načrt za reševanje težav z videzom

Zdaj pa nekaj praktičnih nasvetov za reševanje težav, ki zadevajo preobremenjenost z lastnim videzom;

Prvi korak; prepoznati in priznati si problem (npr. »moti me moja prevelika zadnjica« …)

Drugi, po mojem mnenju najpomembnejši korak; spremenite vaša prepričanja, vaše misli o sebi. Namesto; imam preveliko zadnjico, samo-prigovarjanja usmerite malo bolj racionalno, manj samoponižujoče. Recite si npr. »Vav, sem jaz ena dobra bejba.« In pri takšnih pozitivnih samo-hvalah vztrajajte! Počasi bo vaša zadnjica manjša … Tudi drugi bodo na vas pričeli gledati drugače.

Na tem mestu naj tudi podprem vsesplošno razširjeno mnenje, ki pravi, da je dobro, da se sprejmemo takšne, kot smo. Nekih naravnih telesnih predispozicij, oziroma oblik telesa in tipov kože se ne da kar tako spreminjati. Predispozicije za telo Barbike ima le ena izmed 100.000 žensk. Žensko telo v povprečju tvori tudi okoli 22-25% maščobe, tako se ženske že po naravi odmikamo od vitkosti in čvrstosti. Zato; bodite spoštljivi do telesa, ki ga imate, bodite mu naklonjeni, radi ga imejte. In čudežno boste bolj zadovoljni s seboj.

Tretji korak; telo ni (samo) objekt, na katerem je potrebno delati, da z njim dosežemo čimbolj idealne oblike. Telo nudi zadovoljstvo tudi na načine, ki nimajo nič skupnega z videzom. Telo je tako lahko vir različnih prijetnih občutkov (privoščite si: kopel, masažo, meditacijo, ples …; prepustite telesnim občutkom pri tem). Hočem reči, ne nadzorujte telo, ne maltretirajte ga, povežite se z njim. Naša telesa niso samo za na ogled; če znamo z njimi, nam lahko sporočajo zelo globoka, za nas zelo pomembna sporočila!

Četrti korak neodvisno od vaše postave se poslužite lepotnih aktivnosti, ki niso agresivne in spoštujejo osebno integriteto ter tako prispevajo k občutju privlačnosti in zato samospoštovanja. Obstaja kup sredstev olepševanja, ki za zdravje niso škodljiva in s katerimi nam uspe izboljšati razpoloženje; npr. kreativnost, ko gradimo svoj stil oblačenja, iskanje primernih tkanin in barv, v katere se odevamo, ljubih vonjev, všečnega nakita, razvajanje z nego las, kože …

Peti korak; zdravo se prehranjujte; naj vas opozorim, da to nikakor ne pomeni omejevanja, siljenja z dietami. Sprehodite se po trgovinah, pojdite na tržnico; izbirate lahko med kupom raznolikih proizvodov … Ničemur se ni potrebno odpovedovati. Uživajte v hrani.

Šesti korak; poiščite si telesno aktivnost; ne ozirajte se na to, koliko kalorij boste potrošili z njo. Najdite telesno aktivnost, s katero se sprostite, razvedrite.

Če sedaj združim peti in šesti korak; ob zdravi hrani in zmernem gibanju bo telo samo ohranjalo težo …

Če omenjenih korakov ne boste zmogli sami, se vključite v kakšno skupino za samopomoč. Tu se boste družili z dekleti, ki vam bodo podelile komplimente, občudovanje in tako ne boste (več) čutili potrebe, da bi z njimi tekmovali, bili ljubosumni na njihov videz.

Še enkrat pa premislite o svojih željah in potrebah ter o poteh za uresničitev svojih cilje (hobiji, novi interesi, nove vloge … ) Iščite področja, na katerih se dobro počutite! Ne glede na pritisk družbe (medijev) zadovoljno in srečno življenje ni nikoli odvisno samo od videza.

Je pa res; če se dobro počutimo v svoji koži – četudi to ne pomeni idealne lepote – dobimo neverjetno energijo, da počnemo, kar želimo. Tako smo tudi bolj optimistični, prijetni in tudi drugi nas bolj sprejemajo. Začaran krog je torej nekoliko manj začaran, kajne!?

Zdaj pa; veselo na delo in ne pozabite: Sposobni ste, vredni ste ljubezni, lepi ste!