Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Mascoba_Prehrana_Piramida_Zdravje

Po krivem obdolžene maščobe sreda, 27. junij 2007 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Sanja Lončar v novi Vivi www.viva.si V evropski prehranski piramidi so maščobe dolgo spadale med »grešna« živila, ki naj bi jih uživali v čim manjših količinah. Tudi raziskovalci so dolga desetletja ugotavljali, da s to piramido marsikaj ni v redu. Tako smo naposled dobili novo prehransko piramido, v kateri so nenasičena hladno stisnjena olja dobila status živila, ki ga nujno potrebujemo v vsakdanji prehrani. Ustrezno so "rehabilitirali" večino krivično obdolženih maščob. Toda še vedno smo daleč od resnice o maščobah in njihovem vplivu na človekovo zdravje. Zmotno poenostavljanje Naša civilizacija ima rada dualnost. Na eni strani dobro na drugi zlo. Tako v politiki kot tudi v prehrani želimo vedeti, ali je nekdo ali nekaj dobro ali slabo. Od politikov in znanstvenikov želimo preproste odgovore: »Ste za ali proti?« Če odgovor začnejo z besedno zvezo »odvisno od …«, menimo, da o zadevi nimajo lastnega mnenja. Pri ugotavljanju koristnosti/škodljivosti maščob pa gre prav za to. Odvisno od tega, kako so pridelane ali predelane, so lahko maščobe istega izvora zelo koristne ali zelo škodljive. Mit o prednostih nenasičenih maščob Prevladuje zmotno prepričanje, da je vse, kar je izdelano iz nenasičenih maščob, samodejno zdravo in da so nasičene maščobe škodljive. To prepričanje s pridom uporablja živilska industrija, ki iz okusnih in zdravih nenasičenih olj z agresivnimi postopki (hidrogenizacija, pregrevanje, odišavljenje, kemična obdelava …) izdeluje živila, ki nimajo nič več skupnega z zdravilnostjo prvotne surovine. Najboljša ilustracija za to so margarine. Ali ste se kdaj vprašali, kaj vse mora prestati tekoče olje, preden postane trda, mazava margarina? Praviloma postopek poteka takole: olje najprej očistijo (rafiniranje), mu odvzamejo vonj in aromo, ga strjujejo (hidrogenizacija), na koncu pa mu dodajo še strjevalce, okus, aromo in barvo. V tem procesu, prav nič prijaznem do prvotnih molekul, nastanejo povsem nove molekule; tem ne moremo več pripisati učinkov, ki veljajo za nenasičeno olje, iz katerega so nastale. Še več, v procesu takšne »prevzgoje« nastaja tudi veliko degeneriranih molekul, ki jih imenujejo transmaščobne kisline. Kot pove že beseda, so te maščobe, ki so nastale v takšnem procesu »tranzicije«, za naše telo neprepoznavne. Ko jih telo zazna, se proti njim bori tako, da poveča proizvodnjo lastnega holesterola, s čimer prepreči, da bi se transmaščobne kisline prebile iz krvnega obtoka v naše celice. Zato številne študije ugotavljajo, da transmaščobne kisline neposredno vplivajo na povečanje ravni holesterola v telesu. Zdaj veste, kako je možno, da lahko uživanje margarine, čeprav ne vsebuje holesterola, vpliva na povečanje ravni holesterola v krvi. Iz naštetih razlogov so številne države zakonsko določile največji dovoljen odstotek transmaščobnih kislin v živilih (navadno od 1 do 2 %). Pred dvema letoma je Zveza potrošnikov Slovenije poslala v pregled skoraj vse margarine, ki so bile tedaj naprodaj na slovenskem trgu. Ugotovili so, da nekatere vsebujejo kar 25 odstotkov transmaščobnih kislin. Zato je dobro, da se o tem podatku pozanimate in natančno preberete deklaracijo, na kateri mora pisati, ali so maščobe v postopku izdelave hidrogenizirali in pregrevali. Kakovostni evropski proizvajalci, kot sta Becel in Rama, kljub postopkom predelave dosegajo standarde, kar zadeva odstotek transmaščobnih kislin. Če želite uživati margarine, ki niso bile hidrogenizirane, ne vsebujejo transmaščobnih kislin, umetnih barvil in arom ter jih niso segrevali na več kot 40 ºC, izbirajte med margarinami Vitaquell. Tudi pri izbiri drugih izdelkov (namazi, sladoledi, keksi) skrbno preberite deklaracije in izbirajte med izdelki, v katerih so uporabili nepregrete in nehidrogenizirane maščobe. Mit o škodljivosti nasičenih maščob Ne veselite se preveč, da boste v tem odstavku prebirali o tem, da so maščobe iz mesa zdrave. V prehrani povprečnega Evropejca, ki si ne more zamisliti življenja brez mesa, jajc, sira in mleka, je zagotovo preveč nasičenih maščob. Visoka raven holesterola in njegovo poenostavljeno neposredno povezovanje s srčno-žilnimi boleznimi sta botrovala načelnemu odsvetovanju uživanja vseh nasičenih maščob. V želji, da ne zapletali, smo spet vse pretirano poenostavili in tako v koš s škodljivimi maščobami po krivem uvrstili tudi nadvse koristne nasičene maščobe. V nasprotju z dolgoverižnimi nasičenimi maščobami, ki jih najdemo v mesu, obstajajo tudi srednjeverižne nasičene maščobe, ki jih najdemo v mleku in kokosovi maščobi. Te maščobe se zelo lahko presnavljajo in ne dvigajo ravni holesterola. Presenečeni? V obdobju, ko vam vsi odsvetujejo polnomastno mleko in maslo, ponujajo mleko z 0,5 odstotka maščobe in tekmujejo kdo bo naredil jogurt, v katerem jih sploh ni, berete, da so te maščobe zdrave. Kdo ima zdaj prav? Ko gre za mlečne maščobe, vse napisano drži − pod pogojem, da je mleko sveže, da je torej jogurt, maslo ali sir izdelan iz surovega mleka. Zato prebivalci Sibirije, Zakavkazja in domači kmetje, ki kmetujejo sonaravno, nimajo težav s holesterolom, čeprav zaužijejo veliko mleka in mlečnih izdelkov. Zgodba se postavi na glavo, ko mlečna industrija s sodobnimi postopki homogenizacije, sterilizacije in drugimi prijemi iz »darila narave« naredi snov, ki je mleku le podobna na videz. To, kar nastane in kar prodajajo v embalaži, s katere se vam smehljajo kravice na bregovih in hribovju, pa je snov, ki telo zakisa, vpliva na dvig raven holesterola v krvi in telesu jemlje kalcij, namesto da bi mu ga dovajalo. To je potrdila tudi dvanajstletna študija, ki so jo opravili na Harvardu in v katero so vključili kar 12 tisoč žensk. Tiste, ki so uživale po tri kozarce mleka na dan oziroma ustrezno količino drugih mlečnih izdelkov, so utrpele znatno več zlomov in imele več drugih znakov osteoporoze. Če vas je zgodba o mleku presenetila, vas bo zgodba o kokosovi maščobi še bolj. To je maščoba, o kateri vemo najmanj, še tisto, kar vemo, pa je praviloma zmotno. Poleg materinega mleka je to najkoristnejše živilo, ki smo ga doslej našli v naravi. Primerjava z materinim mlekom ni naključna. Tako kot materino mleko tudi kokosova maščoba vsebuje obilo lavrinske kisline, ki v telesu deluje proti virusom, bakterijam, glivicam in zajedavcem. Zanimivo je, da je njeno delovanje selektivno. Uničuje patogene bakterije in kvasovke (med njimi tudi nadležno Candido albicans) ne prizadene pa koristnih mlečnokislinskih (probiotičnih) bakterij. Zato je kokosova maščoba v obdobju splošnega padca odpornosti postala zelo aktualna. Telo za presnavljanje kokosove maščobe ne potrebuje encimov, zato ne obremenjuje trebušne slinavke in žolčnika. To pomeni, da je to maščoba, ki je primerna tudi za diabetike in osebe s težavami z žolčnikom. Maščoba za hujšanje Pred poletjem, ko odvečni kilogrami številne ljudi spravljajo v slabo voljo, je kokosova maščoba dragocena pomoč pri hujšanju. Verjetno vam zveni neverjetno, da bi vam lahko maščoba, ki vsebuje kar 900 kalorij na 100 gramov, lahko pomagala pri hujšanju. Skrivnost kokosove maščobe je v njenem presnavljanju. Večina drugih maščob se presnavlja v tenkem črevesju, ob pomoči encimov trebušne slinavke in žolča, ki maščobe razbijejo v maščobne kisline. Te maščobe nato prevzame črevesna stena, ki jih skupaj z beljakovinami »zapakira« v lipoproteine in pošlje v krvni obtok. Srednjeverižne maščobe (MCT) iz kokosovega olja pa se presnavljajo drugače. MCT se razbijejo v samostojne maščobne kisline, še preden zapustijo želodec. Ker ne potrebujejo nadaljnje predelave, se lahko takoj vsrkajo v portalno veno in odidejo naravnost v jetra, ta pa jih uporabijo za proizvodnjo energije. Tako maščobne kisline iz kokosove maščobe proizvajajo energijo in se ne kopičijo v telesnih maščobah. To je očitno tudi po merljivem dvigu energije, ki ga občutimo in ga je možno tudi objektivno izmeriti. Raziskave so pokazale, da se je osebam z normalno telesno težo po samo enem obroku, ki je vseboval MCT, presnova pospešila za 48 odstotkov, pri osebah z močno povečano težo pa do neverjetnih 65 odstotkov. Zanimivo, mar ne? Debelejši ko ste, večji bo učinek kokosove maščobe. Pri tem ne gre za učinek, ki hitro mine, kot je to po zaužitju kavice in drugih poživil. Raziskave pravijo, da učinek kokosove maščobe traja vsaj 24 ur. To pomeni, da bo kokosova maščoba, ki ste jo zaužili s kosilom, pospešila tudi izgorevanje kalorij, zaužitih za večerjo. Zveni prelepo, da bi verjeli? K sreči so številni raziskovalci delili vaše dvome, zato je nastalo veliko študij, ki so se poglobile prav v to lastnost kokosove maščobe. V reviji Metabolism so objavili zanimivo študijo. Prostovoljci so bili 44 dni na eni od treh diet – na dieti z malo maščob, na dieti z veliko maščob ali na dieti z veliko maščob, ki vsebujejo MCT. Na koncu se je teža pri tistih, ki so bili na dieti z veliko maščob z MCT, zmanjšala za 60 odstotkov več kot pri pripadnikih drugih skupinah. Prednosti kokosove maščobe pa niso omejene le na dvig energije in izgubo odvečne telesne teže. Ker kokosova maščoba pospeši prebavo, to posredno učinkuje na vse telo. Če je presnova hitrejša, vse telesne funkcije delujejo učinkovitejše: izboljša se krvni obtok, pospešita se obnova in zdravljenje, učinkovitejše je delovanje imunskega sistema, poveča se raven energije. Zaradi teh in drugih razlogov se kokosova maščoba pri številnih boleznih izkaže kot zelo učinkovita. Sanja Lončar Če želite mlečne izdelke, poglejte na www.ekokmetije.si, preberite, kje je vam najbližja eko kmetija ali eko tržnica in si omislite kanglico za mleko! Če je presnova hitrejša, vse telesne funkcije delujejo učinkovitejše. KOKOSOVO MASLO ALI OLJE? Dilema je odveč. Kokosovi maščobi v hladnejših predelih sveta pravijo tudi kokosovo maslo. Kjer sobne temperature praviloma presegajo 23 oC, se kokosovo maslo utekočini, zato mu tam pravijo kokosovo olje. Komentarji (0) www.pozitivke.net