»Grem po nove hlače« zakriči Polona. »Ne danes, popusti se začnejo prihodnji teden,« skrbno doda mati. V trgovino po nakupe se vse redkeje odpravimo, če ni razprodaj, popustov. Še kadar opravljamo tedenske nakupe živil, smo pozorni na znižanja, posebne ponudbe in objave megamarketov tipa »ob torkih je dan za upokojence«, »vsaka prva sobota ponuja znižanja« in podobno.

S popusti, tako imenovanimi razprodajami, so v ZDA začeli že v 60-ih letih prejšnjega stoletja, predvsem v želji biti boljši, izvirnejši od konkurence. Pri nas pa so prve razprodaje ponudile predvsem vse tisto, česar trgovine niso mogle prodati, torej umazane in strgane izdelke, ki pogosto niso bili niti zelo poceni. Zato je v glavah marsikaterega starejšega kupca še vedno zasidrano mnenje, da so znižani artikli zagotovo slabi, nekakovostni izdelki. K temu stereotipu lahko prištejemo še tistega, da je najdražje tudi najboljše. Kar seveda že dolgo ne velja več.

Čakamo samo še na popuste
Kako popusti vplivajo na boljšo prodajo, smo vprašali profesorico na ljubljanski Ekonomski fakulteti dr. Matejo Bodlaj s katedre za trženje.

»Popusti so ena izmed oblik pospeševanja prodaje, s katerimi želijo podjetja predvsem kratkoročno spodbuditi kupce k hitrejšim in večjim nakupom. Popusti so časovno omejeni, zato pomenijo spodbudo za nakup v danem časovnem obdobju. Kupcem dajejo občutek ugodnega in preudarnega nakupa. Upoštevati pa je treba, da popusti pritegnejo predvsem porabnike, ki so cenovno občutljivi in pogosto menjajo blagovne znamke, zato lahko popusti povečajo obseg prodaje na kratek rok, dolgoročno pa to nikakor ni nujno,« je povedala. In ali res ljudje (potrošniki) danes vse bolj čakajo le na popuste? 

»Zagotovo,« je prepričana Bodlajeva, saj po njenem mnenju pogosta in pretirana uporaba popustov spodbuja kupce, da čakajo prav na njih. »Zakaj bi izdelek kupili po redni ceni, če ga lahko kupijo s popustom? S ponudbo popustov podjetja dodatno povečujejo cenovno občutljivost kupcev. Čakanje na popuste je ena izmed negativnih posledic pretirane uporabe popustov. Kupci, ki se zelo odzivajo na popuste, so za podjetja v resnici dragi kupci. Podjetje namreč take kupce zelo težko zadrži oziroma jih lahko zadrži le toliko časa, dokler kupec ne najde še ugodnejše ponudbe pri konkurenci. Pretirana uporaba popustov lahko na dolgi rok zmanjša zvestobo blagovni znamki in negativno vpliva na zaznavanje blagovne znamke. Dolgoročno gledano je za podjetje bolje zmanjševati cenovno občutljivost kupcev z dodajanjem vrednosti v obliki edinstvene ponudbe, kakovosti storitev in celotne pozitivne porabnikove izkušnje pri nakupu in uporabi blagovne znamke.«

V izložbah spremljamo velike napise o totalnih razprodajah in velikih popustih. Ali lahko razprodaja traja 365 dni v letu? Zdaj res več ne mine dan, ko v tej ali oni trgovini ne bi naleteli na popuste, akcije. Pogosto pa se počutimo izigrane, saj je težko verjeti, da je stala precej običajna spalna srajca sprva 100 evrov, zdaj pa jo ponujajo »le za 20 evrov«. Sprašuješ se, če ni prva cena zlagana. Ljudje ne marajo, da jih imajo oglaševalci za bedake – pogledajo na ceno v izložbi in vidijo, da je osnovna cena izdelka nenormalno visoka.

Kdo je najcenejši?
Kako pa je s trgovci z živili? Kdo od trgovcev z živili in izdelki za vsakdanjo rabo na trgu je najcenejši? Če bi prisluhnili oglasnim sporočilom, bi bili kar vsi – čeprav vsak oglas govori samo o svojem naročniku. Ali najcenejši pomeni tudi v resnici najugodnejši (po razmerju med ceno in kakovostjo), kam pravzaprav vodi cenovna vojna med trgovci? Trgovci se ne osredotočajo več toliko na kakovost izdelkov ali svoje posebnosti, ampak je ključni magnet, s katerim hočejo pritegniti pozornost, cena. 

Vedo, da so postali potrošniki zaradi zmanjševanja kupne moči pozornejši na cene, zato trgovci tekmujejo v časovno omejenih prodajnih akcijah, v vzdržnosti pri draženju izdelkov v določenem obdobju (blokirane, zajamčene cene) in tudi v rednih cenah. Kupci so zmedeni, saj ne vedo, komu bi verjeli. Vse skupaj meji na cenovno vojno, ki ne prinaša nič dobrega, ne trgovcem ne potrošnikom. Pocenitve se kratkoročno pokrivajo s slabšanjem kakovosti, dolgoročno pa šibkejši trgovci omagajo, konkurenca se razredči in nastane prostor za monopolno dviganje cen.

Na splet ali v trgovino?
Nakupovanje po spletu je v zadnjem času še posebej priljubljeno. Huda konkurenca je med domačimi portali, tisti z daljnega vzhoda pa sploh ponujajo bistveno nižje cene od domačih. Poštnini navkljub. Vešči kupci mobitele, majice, posebna obuvala in kozmetiko kupujejo samo še po spletu. Naročijo, plačajo in čez nekaj dni že dobijo želeno.

V trgovino se danes ne odpravijo več mladi, ki vse dneve delajo, torej jih ni doma zjutraj od sedme in zvečer do sedme ure. Še zlasti, če se želijo po končanem delu še podružiti s prijatelji. Le zakaj bi iskali čas za (fizične) nakupe, ko je vendar večino zadev veliko bolj preprosto kupiti po spletu. Nakupovalno akcijo zlahka spelješ na portalih, nameščenih na mobitelu, kar lahko vsakdo postori v nekaj minutah tudi med delovnim časom. 

Še vedno pa je veliko kupcev, ki želijo blago otipati, si ga ogledati, se o njem pogovoriti s prodajalci, če ti le niso preveč zasedeni in so z njimi pripravljeni deliti mnenje. Tako je nakupovanje, še posebej razprodaje, komentirala ena od potrošnic, ki se rada sprehaja med ponujenimi tekstilnimi in drugimi izdelki: »Ko v moji ljubi trgovini najavijo razprodajo, se počutim kot vešča, ki ugleda luč!«

Previdno pri kuponih
Število spletnih portalov, ki ponujajo kupone za popuste, se je v zadnjem času zelo povečalo. Res pa je tudi, da je premosorazmerno z njihovim številom naraslo tudi število nezadovoljnih ljudi, ki menijo, da za svoj denar niso dobili tistega, kar so pričakovali, ali sploh niso mogli izkoristiti kupona, kakor pojasnjuje Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). V reviji VIP ZPS so pred časom pisali o ponudnikih, ki na spletu ponujajo izdelke tudi več kot 50 odstotkov ceneje. Večinoma gre za promocijo storitev tistih, ki si oglaševanja v klasičnih medijih ne morejo privoščiti in iščejo priložnost, da na ta način poskrbijo za svojo prepoznavnost.

Na portalih ne najdete samo ugodnosti pri nakupu, ampak so že več let popularni nakupi tako imenovanih kuponov, s katerimi pridete do poceni potovanj, običajne ali divje rekreacije, denimo poleti s padali, ugodnih masaž in drugih lepotnih obdelav telesa, prehranski izdelkov, športne in gala garderobe in tako naprej. Če samo odtipkate »kuponi, znižanje«, vas pričaka: kuponi s kar 90 % popustom, popusti od 50 do 95 %; Morje kliče! HUDA CENA za oddih v mobilnih hiškah ob morju, izkoristite od 50 do 99 % popuste s kuponi za hrano, potovanja, izdelke, storitve, vstopnice in še kaj!

Vendar je treba biti pri nakupih kuponov previden. ZPS zato svetuje, da potrošniki natančno preverijo vse pogoje in informacije (ne pozabite na drobni tisk, kjer se rade skrivajo pasti!!!), vezane na uporabo kupona. Kupon je treba tudi čim prej uporabiti, saj so lahko le tako pravočasno odkrite morebitne težave in se odstopi od pogodbe v 14 dneh po nakupu, če se ugotovi, da storitve ne bo mogoče izkoristiti.

Zavajanje z višino popustov
Ob pregledu ponudbe na trgu je ZPS pri nekaterih spletnih straneh zmotilo dejstvo, da so po njihovem mnenju oglaševani popusti neustrezno predstavljeni. Popust, predstavljen v oglasu, ni nujno točen. Opozarjajo, da je tudi redko mogoče kupon izkoristiti kadar koli; v večini primerov je rok uporabe omejen oziroma je potrebno termin rezervirati, če gre za storitev. 

Potrošnikom svetujejo, da pred nakupom pazljivo preberejo splošne pogoje. Rok veljavnosti je razviden iz objave ponudbe na spletnem mestu, naveden pa je tudi na kuponu. Na večini spletnih mest je moč najti pojasnilo, da se lahko kupec, ki v času veljavnosti kupona ne more izkoristiti kupljene storitve, v roku 14 dni po opravljenem nakupu poveže s spletnim mestom, kjer je kupil kupon, in povrnili mu bodo celotno kupnino. Rok za vračilo kupnine je 14 dni od prejema podatkov za vračilo.

Skupinsko nakupovanje
Številni ponudniki potrošnike vabijo k nakupu s popusti, znižanji, akcijami, ponudbami »2+1 zastonj« ali »kupi danes, plačaj jutri«, pojavljajo pa se tudi ponudniki, ki različne storitve in izdelke ponujajo za več kot polovico ceneje, vsak dan, pod pogojem, da enak izdelek ali storitev kupi več ljudi. Tak način spletne prodaje tudi pri nas že dolgo ni novost, v tujini pa so tovrstni ponudniki že dobro poznani in imajo denimo v Ameriki več milijonov registriranih uporabnikov. Tudi v Sloveniji je vedno več tovrstnih portalov in uporabnikov njihovih storitev, izkušnje potrošnikov pa so različne.

Na spletnih mestih vsak dan objavljajo različne ekskluzivne ponudbe, ki jih največkrat spremljajo veliki popusti, običajno od 50 do 90 odstotkov. Ponudbe so časovno omejene, največkrat od enega dneva pa do enega tedna. Večinoma ponujajo storitve, kot so na primer nega obraza in telesa, nočitve v hotelih, gostinske storitve, izleti, vstopnine ... 

Če potrošnik nakup določenega izdelka ali storitve oceni kot zanimiv, rezervira kupon in počaka, da se nabere zadostno število interesentov za istovrstni nakup. Ponudnik predhodno določi minimalno število potrebnih nakupov, da ponudba »uspe«, torej je nakup mogoče izpeljati le, če se zanj odloči dovolj kupcev. V primeru, da se »prijavi« manj kupcev, kot je bilo zapisano kot pogoj za nakup, nihče nič ne plača, če je določeno tudi največje možno število kupcev, nakup lahko »uspe« le najhitrejšim.

Slovenci svetovni prvaki
O tem, da smo Slovenci za računalnikom vse pogumnejši, priča podatek, da smo na eni izmed spletnih strani, ki omogočajo poceni skupinske nakupe, dosegli svetovni rekord, kar pomeni, da smo svetovni prvaki v panogi skupinskega nakupovanja! Z eno samo ponudbo (žar plošča za 2,9 evra) je bilo prodanih 25 tisoč kuponov. Kupci so tako presegli število tedanjega svetovnega rekorda - 18.500 prodanih kuponov, s čimer naj bi bilo slovenskim kupcem prihranjeno skoraj četrt milijona evrov.

Novodobni sveti grali
Spletni portali so novodobni sveti grali, kjer kupci preživijo vsaj eno uro dnevno. Lov na popuste se spreminja v nekakšen vsakodnevni šport, le da po zaključeni aktivnosti ti posamezniki niso v boljši fizični kondiciji, le njihova denarnica je tanjša. Po nekaterih podatkih je obiskovalcev spletišč več kot 30 tisoč na dan! Internet nam res lahko pove, koliko časa nam vzame hoja po Kitajskem zidu (10 mesecev) ali koliko deklet je imel George Clooney (veliko). 

Ampak potrošniki preko spleta še vedno ne zmorejo hitro in preprosto primerjati vseh cen. Seveda, zahvaljujoč številnim novim portalom je danes lahko primerjati letalske vozovnice. In precej jasne so cene masla, jajc in sladkorja. Ampak odprtih je še veliko vmesnih področij, piše novinarka Sally Herships, ki je v New York Timesu odgovorna za tržne zadeve. Ni denimo portala za čajne skodelice ali ženske majice. Morda zato, ker tega portala nočejo niti kupci niti prodajalci.

»Mislimo, da hočemo vse dostope, vedeti vse o vsem v prostoru potrošnika,« pravi Kelly Goldsmith, docentka marketinga na Kellogg School of Management na Northwestern University. »V resnici pa je situacija, ko vemo vse o vsem, utrujajoča,« pravi. Še posebej, če kupec raziskuje vse možnosti sam – od novih do rabljenih izdelkov, od lokalnega do nacionalnega, vprašanj garancij ... Preveč informacij, pravi Goldsmithova, lahko bistveno zmanjša kupčev interes za nakupe na sploh. Veliko kupcev še vedno raje nakupuje v živo.

Kupite le, če res potrebujete
Naj vas popusti (pa tudi časovna omejenost ponudbe v stilu: »kdor prej pride, prej melje«) ne napeljejo k nepremišljenemu nakupovanju. 

Skrbno preberite besedilo v drobnem tisku in opombe pri ponudbah, ali se morebiti kje ne skrivajo dodatna plačila. Naj vas objavljene fotografije ne prepričajo, da bi se (pre)hitro odločili za nakup. Kupčev vtis o izdelku, ko ga vidi »v živo«, je lahko precej drugačen od vtisa, ki si ga je ustvaril na podlagi fotografije v ponudbi.

Bodite pozorni, kaj obsega storitev.

Z nakupom pri spletnih ponudnikih, ki ponujajo visoke popuste, lahko prihranite marsikateri evro, vendar pa raje ne kupujte pri tistih, ki vas ne seznanijo ustrezno s potrošniškimi pravicami in postopki, če pride do težav.
Svojemu možu sem rada servirala šalo, rekoč: »Danes sem privarčevala 100 evrov. Nisem namreč kupila lepe torbice, ki sem jo videla v izložbi.« Zato kupite tisto, kar dejansko potrebujete, pa naj se sliši še tako staromodno in pokroviteljsko.

Priporočila Zveze potrošnikov Slovenije

• Bodite pozorni na cene, saj »ugodna« cena ni vedno res ugodna, sploh pa ni nujno najugodnejša. Ne verjemite le napisom, ampak se prepričajte sami!
• Trgovska blagovna znamka ne pomeni nujno tudi najbolj ugodne cene v skupini istovrstnih izdelkov, kot bi morda pričakovali. Pred nakupom preverite cene preostalih blagovnih znamk.
• Cenovne razlike med istovrstnimi izdelki so se zmanjšale, ampak so lahko še vedno zelo velike, zatorej pozorno opazujte in primerjajte.
• Veliko pakiranje ni nujno najcenejše. Presenečeni boste, da lahko primerjava med cenami na kilogram izbranega izdelka v manjšem in velikem pakiranju razkrije, da bo kilogram izdelka v manjšem pakiranju celo cenejši.

Priprava na razprodaje
Verjeli ali ne, tudi na razprodaje se lahko pripravimo. Poglejmo si nekaj osnovnih napotkov, ki bi jih bilo dobro upoštevati, da vas ne zanese.

• Najprej poglejte v omare! Nemalokrat se namreč zgodi, da boste v njih našli oblačila, ki jih še nikoli niste oblekli. In kar je še huje – oblačilo ima še vedno pritrjeno etiketo s ceno.
• Skrbno naredite seznam oblačil, ki jih resnično potrebujete. Določite barvo, vrsto oblačila, da v trgovini ne boste v dilemi ali – kar je še huje –, da se ne boste na koncu vrnili domov z oblačilom, ki ga pravzaprav ne potrebujete. Seveda pa morate pred nakupi preveriti, koliko sredstev sploh je na razpolago za razprodaje.
• Kako se izogniti gneči? Pomembno je, da ste dobro pripravljeni in ne izgubljate časa s pomerjanjem oblačil, ki jih ne potrebujete. Prvi dan se gneči ne boste mogli izogniti. Na razprodajah dobro preverite blago, ki ga želite kupiti, in oblačila pomerite. Verjetno ne želite kupiti blaga z napako.
• Izberite pravo akcijo in preračunajte v naprej. Izkoristite razprodaje za večje nakupe, saj so najbolj primerne za načrtovane nakupe, kot je denimo športna oprema. Zanjo velja, da so zneski nekoliko višji in zato se splača izkoristiti ponudnikov popust. Vedite tudi, da nizka cena še ne pomeni, da izdelek morate kupiti.

Najcenejši izdelki so čisto spodaj
V medijih in na spletu kar mrgoli svaril kupcem, drugo pa je, koliko lahko vplivamo nanje. Če jih nanizamo le nekaj. Ali ste vedeli, da nad sadjem in zelenjavo pogosto svetijo prav posebne luči? Rdečkasta svetloba nad mesom prav tako poskrbi, da je meso videti očesu privlačnejše. Zgodi se, da cene spreminjajo tudi večkrat dnevno, kupci pa ne preverjajo, ali je popust še tako visok, kot je bil obljubljen v letaku. 

Skladbe z 72 udarci na minuto naj bi obiskovalce trgovskih centrov pomirjale, ker v tem taktu utripa tudi naše srce. Zato smo počasnejši ... in kupimo za 20 odstotkov več kot sicer! Pomembno je tudi, kje na policah so določeni izdelki. Čisto zgoraj so tisti za vsakdanjo rabo, v območju oči pa dragi izdelki. Poceni izdelki so čisto spodaj, ker terjajo več telesnega napora. Pa še to, kar ni zanemarljivo: ker je večina ljudi desničarjev, so dražji izdelki na desni.

Vojna cen
Trgovci se ne osredotočajo več toliko na kakovost izdelkov ali svoje posebnosti, ampak je ključni magnet, s katerim hočejo pritegniti pozornost, cena. Trgovci tekmujejo v časovno omejenih prodajnih akcijah, v vzdržnosti pri draženju izdelkov v določenem obdobju (blokirane, zajamčene cene) in tudi v rednih cenah. Vse skupaj meji na cenovno vojno, ki ne prinaša nič dobrega, ne trgovcem ne potrošnikom. Pocenitve se kratkoročno pokrivajo s slabšanjem kakovosti, dolgoročno pa šibkejši trgovci omagajo, konkurenca se razredči in nastane prostor za monopolno dviganje cen.

Oglasi za prehranske izdelke
Številni oglasi za prehranske izdelke so objavljeni vsak dan med 6. in 21. uro. Katerih je največ? Skoraj polovica oglasnega prostora je namenjena oglasom za sladkarije (čokolada, piškoti, pecivo, žvečilni gumi), sledijo pa oglasi za mlečne in žitne izdelke.

Oglasna sporočila za prehranske izdelke pogosto nagovarjajo otroke, saj prav oni v številnih družinah pomembno vplivajo na nakupne odločitve. Slovenija na tem področju orje ledino s smernicami oglaševanja Ministrstva za zdravje. Julija 2016 so bile sprejete Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili. 

V ZPS so izvedli raziskavo, v okviru katere so preverili izpostavljenost otrok oglasnim sporočilom pred uveljavitvijo smernic in po njej. Te se nanašajo na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi (zlasti maščobe, transmaščobne kisline, sol, natrij in sladkor), katerih prekomerno uživanje ni priporočljivo, kar je skladno tudi z enim od ciljev Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 in govori o omejitvi trženja živil za otroke, ki niso koristna za zdravje, ter o zmanjšanju oglaševanja energijsko bogatih živil.

Pri nas številni starši zagovarjajo omejitev oglaševanja, saj se zavedajo, kako velik vpliv imajo lahko oglasi na prehranjevalne navade otrok.

Jelka Šutej Adamič

Vir: www.viva.si