Pri širjenju ogromne razpoke v antarktični ledeni polici, imenovani Larsen C, je prišlo do nenadnega preobrata. Razpoka bo kmalu tako dosegla ocean, posledično se bo od police odlomila ledena gora. Okoljevarstveniki ob tem opozarjajo, da do taljenja antarktičnega ledu prihaja precej hitreje kot predvideno.

Pri širjenju ogromne razpoke v antarktični ledeni polici, imenovani Larsen C, je prišlo do nenadnega preobrata. Razpoka, ki grozi, da bo ogromno ledeno gmoto sčasoma presekala na dva dela, je namreč drastično spremenila smer.

"Razpoka se je podaljšala še za dodatnih 16 kilometrov, do roba police jo tako loči le še dobrih 13 kilometrov," je za BBC News povedal Adrian Luckman, profesor na Univerzi Swansea.

Do ločitve od osnove bi po napovedih strokovnjakov lahko prišlo že kmalu, a kot dodaja Luckman, pri tovrstnih napovedih "nič ni zagotovo". Ločena ledena gmota bo nato predstavljala samostojno ledeno goro v velikosti približno 5.000 kvadratnih kilometrov.

Razpoka je zaenkrat dolga približno 200 kilometrov in sledi obrisu gorovja.

Razpoka se je za dobrih 16 kilometrov podaljšala v maju
Do širjenja je prišlo med 25. in 31. majem, na ta datuma so nad razpoko namreč potovali evropski sateliti Sentinel 1, ki znanstvenikom s pomočjo radarskih posnetkov omogočajo sprotno spremljanje napredovanja razpoke.

Po obsežnejšem širjenju v začetku leta, je razpoka nekaj časa nato mirovala, saj je po navedbah znanstvenikov dosegla območje, kjer je led mehkejši in prožnejši. Pospešeno pa se ponovno pričela širiti maja, ko nenadoma zavila v desno, naravnost proti oceanu.

Trajanje odmika odvisno od morskih tokov in vetra
Ko bo do odlomitve končno tudi prišlo, pa naj bi se novonastala ledena gora postopoma tudi precej odmaknila od ledene police.

"Odmik bo najverjetneje počasen, tudi zato ker je tamkajšnje Weddllovo morje polno morskega ledu, še zmeraj pa bo potekal hitreje, kot sama odcepitev," predvideva Luckman. Po njegovih besedah bo hitrost odmikanja odvisna tudi od morskih tokov in vetra.

Ledena polica Larsen C bo z odcepitvijo izgubila več kot deset odstotkov zdajšnje površine, hkrati pa bo v nadalje tudi relativno nestabilna. Podobnih 'razkolov' sta bili v preteklosti sicer deležni tudi polici Larsen A in Larsen B, kar je na koncu privedlo do njunega popolnega razpada. Znanstvenike skrbi, da podobna usoda zdaj čaka tudi Larsen C.

Velika ledena plošča na zahodu Antarktike se tako sesuva precej hitreje, kot so sprva predvidevali, pa opozarja Greenpeace Slovenija. Posledično se bo precej hitreje dvigovala tudi morska gladina; po nekaterih študijah bi se naj v naslednjih stoletjih dvignila med 1,2 in 3 metri.

Vir: 24ur.com