V Sloveniji imamo dve najbolj poznani vinski posebnosti, ki sta tudi najbolj zaščiteni kolektivni blagovni znamki pri nas. To sta cviček, ki je sinonim za Dolenjsko in pa kraški teran s Kraške planote.

Teran je po poreklu najverjetneje iz Istre. V Sloveniji je sorta razširjena na Krasu in v koprskem vinorodnem okolišu, najdemo pa jo tudi v Istri in v Makedoniji. Kraški teran nam daje sorta refošk, na značaj tega častitljivega vina pa ima velik vpliv rdečerjava prst jerina ali terra rossa, ki je med vinogradniškimi tlemi prava posebnost. Srečna naravna naključja kot so podnebne razmere, nadmorska višina na 300 do 500 metrov, bližina Jadranskega morja dajo vinu prav posebno žlahtnost.

Po nekaterih podatkih je na kraškem vinorodnem območju kar 95% zemljišč posajenih s refoškom. V bistvu v Sloveniji ne poznamo podobnega enosortnega okoliša. Da je teran tako izjemno vino potrjujejo življenje, vinski trg in povpraševanje po njem. Takšna posebnost je zato našla v zakonu o vinu možnost, da se vino zaščiti po tradicionalnem evropskem modelu. Pravilnik omogoča pridelavo in poimenovanje vina z oznako izbrani teran PTP.

Izbrani teran se prideluje iz grozdja, ki ima ob trgatvi najmanj 10,8 vol % naravnega alkohola, mošta ob trgatvi pa se ne sme obogatiti s sladkorjem. Ocena pooblaščene komisije za organoleptiko mora znašati najmanj 18,1 točke, za promet je pripravljen po končanem biološkem razkisu. Mlad teran je izjemno svež, s čudovito sadno aromo po malinah, ribezu, borovnicah in zato se ga največ popije prav v tem obdobju. V drugem letu se mu mladostna razigranost izgubi, odlično uležani primerki pa nas po dveh ali treh letih znova presenetijo.

Teran je po videzu izjemno močno obarvan, rubinasto rdeče barve, s vijoličnimi in modrimi odtenki in spominja na ribezov sok. Intenzivnost barve se s leti komaj opazno spreminja, ohranja lepe odtenke in nam daje občutek kot, da ne more oksidirati. Njegov vonj je razigran, sadna sortna cvetlica nas spominja na drobne sadeže. Njegov okus je močan, poln, vonjav, cveten, krepak, čil in poln življenja. Vse to in še več doživljamo ob uživanju odličnega kraškega terana. Čeprav ima vino veliko privlačnih lastnosti pa vseeno ni dovolj uravnoteženo in harmonično, zato ga na mednarodnih ocenjevanjih degustatorji ne nagrajujejo s najvišjimi priznanji.

O zdravilnosti kraškega terana lahko slišimo in preberemo veliko. Prav nobeno slovensko vino ne vsebuje toliko mlečnih kislin kot prav teran. Dokazano je, da ima zdravilno, antioksidacijsko moč in, da vsebuje flavoidne snovi in s tem uravnava presnovo. Zmerno in redno uživanje tega vina ohranja prožnost krvnih žil, zavira napredovanje arteroskleroze in procese staranja. Že rimski učenjak Pinij je poročal, da je Julija, soproga cesarja Avgusta prav po zaslugi kraškega terana dočakala 82 let, kar je veljalo za tisto obdobje kot izjemna starost.

Kraški teran si zasluži pozornost in spoštovanje in lahko ga samozavestno ponudimo, če ga znamo pravilno predstaviti in kombinirati s ustreznimi jedmi (pršut).