Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Kozmicni_Nauk_Atom

Kozmični nauk - 4. poglavje četrtek, 6. julij 2006 @ 05:07 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Bono Baršek 4. poglavje: NASTANEK ATOMOV Primarni atom je sestavljen iz dveh nasprotnih si gibanj, ki se privlačita in vrtita druga okrog druge. Izgledajo približno tako kot vrtinec znotraj oceana, ki se giblje v različne možne smeri in hkrati vrti okrog sebe. Tako nastajajo različni tipi atomov, od primarnega, ki se samo vrti, preko rotirajočega, ki se giblje po tristrani poti pa naprej do mnogostranih poti. Atomi se medsebojno privlačijo in združujejo zahvaljujoč svojim raznovrstnim gibanjem. Tako gradijo vse bolj kompleksna telesa. Večja ko je dimenzija telesa, večja je njena privlačnost, tako da kozmos teži k agregaciji ali zgoščanju, agregati pa se medsebojno prilagajajo in ustvarjajo vse bolj in bolj sestavljene sile. Vsa evolucija, ki smo jo do sedaj opisali, mora preiti skozi velike faze, ker mora vsaka novoustvarjena sila iti skozi celoten kozmos, dokler se ne odbije ob prstan Mejnik in se vrne tja, od koder je prišla. Znotraj meja žarkov in krogov se novi atomi zaletavajo in odbijajo eone predno nastane med njimi določena koordinacija. Sčasoma dva in nato več atomov "vodi pot" po eni in isti tirnici, ki postaja vse močnejša in močnejša in tako ustvari določen red in mnogi atomi bojo potovali odslej po ustaljenih tirnicah in vse manj jih bo potovalo naključno. To je tako kot hudournik. Najprej je tekel po ravni zemlji in se razlival naokrog, toda sčasoma je ustvaril strugo, po kateri teče z veliko silo in zelo hitro. V kozmosu že obstajajo sile, ki so popolnoma koordinirane in njihov tok počasi privablja v svojo bližino vse več prostih atomov. Tako se postopno kreirajo velik kozmične faze, ki jih imenujemo tudi plime in le-te se združujejo z žarki in potujejo z njimi, s tem da obdržijo svoje lastno tangencialno gibanje. Na začetku smo dejali, da ko se enkrat sila začne gibati, se nikoli ne ustavi. Sile se med sabo mešajo in združujejo ter sestavljajo vse bolj komplicirane vplive, toda vsaka sila v tem vrtincu sil je še vedno tista sila kot je bila na začetku, ko je bivala sama, čemur rečemo, da zadrži svoj primarani karakter. In če poskusimo sestavljeno silo razstaviti, pridemo vedno do teh najenostavnejših sil, ki so nespremenjene, kar je v praktičnem okultizmu zelo pomembna informacija. Vsako gibanje v vesolju neprestano obstaja, gre skozi različne faze razvoja in skozi celoten kozmos: recimo, da vržemo kamen, kamen bo kmalu padel na tla, toda sila, s katero smo ga vrgli, je povzročila gibanje, ki se nikoli ne ustavi, temveč gre skozi širine kozmosa in se vrne nazaj v neki drugi obliki. Morda bi zaradi tega na drugem koncu Zemlje začel padati dež in kdor bi to znal, bi lahko potoval po tej sili nazaj in prišel do vzroka oziroma do tistega, ki jo je povzročil. Vsako gibanje ostane trajno zapisano! To je osnova pomnenja, to pa je tudi razlog, zakaj je lažje ponoviti neko gibanje, kot pa ga prvič poskusiti in bolj ko ponavljaš, lažje gre, kajti vsaka ponovitev poglablja kanal, po katerem sila teče, zato teče vse manj naključno in vse bolj organizirano, skoncentrirano. To je osnova učenja pa najsibo hoje, plavanja, govorjenja, matematike ali meditacije. Ponavljanje in ponavljanje. Moment vesolja je namreč kumulativen, tako da vesolje sčasoma samo nosi silo v svojem toku, zato nekateri meditanti čutijo, da se nimajo česa bati, kajti vesolje jim pomaga in skrbi zanje. Pred sabo imate sliko kozmosa, ki ga je ustvarilo gibanje in ki je gibanje. Vidite, da zakoni, ki ustvarjajo makrokozmos, delujejo na povsem enak način tudi na atomskem in subatomskem nivoju, ki ga imenujemo mikrokozmos. Znotraj vrtinca gibanja kozmosa se ustvarjajo novi vrtinci, ki postajajo vse večji in večji in ustvarjajo galaksije, osončja, planete in po drugi strani - zunaj tega kozmosa nastajajo nova gibanja in novi vrtinci, druga, nam povsem tuja vesolja in tako kreaciji ni konca. Toda vse nastaja na istih principih in to velja za vse nivoje manifestacije. Ker pa je kozmos sestavljen iz žarkov (pri nas 12, kje drugje pa morda 212 ali kdove koliko) in dimenzij (pri nas 7 glavnih in 7 poddimenzij, drugje pa se ne ve), so vplivi na atome povsod drugačni, odvisno pač od karakterja sil, pod katerih vplivom so. Ponovimo še enkrat na kratko: - žarki in krogi so del primarnega gibanja kozmosa. Skupaj s prstani ostajajo konstantni in jih imenujemo kozmični tokovi. -vrtinci so drugačne narave. Primarna gibanja so krožna. Vrtinci se začnejo kot premočrtno gibanje, ki ob srečanju z nasprotjem privzame obliko sekundarnega krožnega gibanja. Zato ob nastajanju primarnih atomov vedno sodelujeta dve sili, ta osnovna dvojnost pa velja za vse kombinacije, katerih osnova je atom. Kadar koli določena serija enot ustavri ritmično gibanje, ta deluje kot pogojevani skelet vseh bodočih kombinacij. Pogojevanje ali ponavljanje je torej osnova učenja, žal pa tudi omejevanja, iz česar pa nastane potreba po premagovanju omejitev in s tem nekaj novega, nove smeri gibanja. Primer: vzemimo, da je primarno gibanje atoma tristrani tangencial - od A do B, od B do C in od C spet nazaj do A. Kakršno koli sekundarno gibanje se pojavi v njem (in to se vedno pojavi, kajti pravolinijsko gibanje se konča takoj, ko mine začetni impulz ali pospešek) ga nasprotujoče sile zmanjšajo na modifikacijo primarnega krožnega gibanja, tako da se bo atom, ki je na začetku "hodil" po trikotni tirnici, na koncu gibal v treh spiralah, ki sestavljajo trikotnik. Vsak spiralni premik se bo odvijal pod pogoji, kakršni vladajo na delih poti med A in B, B in C ter C in A. V kolikor poznate vplive, ki delujejo na segmente A do B, poznate tudi naravo primarnega gibanja, ki se nahaja v osnovi spirale, ki jo površni opazovalec edino lahko opazi. To je osnovni princip astrologije in hkrati tudi numerologije. Primarno gibanje atoma je vrtinec in nič drugega, navadna rotacija okrog jedra nepremičnega vakuuma. Atom, ki smo ga opisali, ni primarni atom, temveč je že sestavljena struktura. Šele ko pride do združitve več primarnih atomov, se ustvarijo takšna gibanja. Atom tristrane strukture lahko prime samo tri druge atome, torej toliko kolikor ima stranic.Ko se to zgodi, je skupina popolna, saj je dosegla ravnotežje notranjih sil. Ta enota se ne more več razvijati s priraščanjem, temveč edinole z združevanjem z drugimi enotami istega tipa, ki imajo podobne kote. Primarni atom je torej enostavni vrtinec, sestavljeni atomi različnih tipov pa nastajajo v skladu s številom tangencialnih kotov vrtinca. Vrtinci nastajajo najprej v kotih, ki jih ustvarjajo žarki, ki se stikajo v eni točki v nepomičnem centru. Zaradi tesnega približevanja sil prihaja do sekundarnih tokov, zato se v sferi, ki obkroža nepomični center, nahajajo primarni atomi. Ti zelo hitro poprimejo tangencialno gibanje, se združujejo ter spajajo na prej opisani način. Poleg gibanja žarkov obstaja tudi gibanje krogov okrog nepomičnega centra, to gibanje pa proizvaja centrifugalno silo, zaradi katere atomi stremijo k perifiriji. Bolj je atom sestavljen, tem bolj čuti delovanje centrifugalne sile. Ko atomi, ki so nastali v kotih žarkov, čutijo delovanje centrifugalne sile, vsi začenjajo pot k perifiri vzdolž linije žarkov. Vsak atom torej vsebuje v sebi sile dvseh žarkov, ki ustvarjajo primarni vrtinec in ta se nato napoti vzdolž enega od teh žarkov. Kozmični nauk - Uvod Komentarji (0) www.pozitivke.net