Na konferenci Dovolj za vse poudarili mnogotere koristi skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri

Celovito blaginjo si lahko zagotovimo le skupaj«, so se strinjali udeleženci konference Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki je potekala v okviru projekta štirih nevladnih organizacij (Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC in Inštitut za politike prostora) in je bila namenjena predstavitvi mnogoplastnih koristi modela skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Prepoznavanje njegove obetavnosti kot za Slovenijo primernega in splošno koristnega razvojnega modela je s svojo udeležbo potrdilo 120 udeležencev - predstavnikov občin, razvojnih agencij, zadrug, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, pa tudi podjetij ter državne uprave.

Da model v številnih okoljih že živi, potrjujejo zgodbe pričevalcev: o izkušnjah z vključujočo pripravo vizije in strategije Občine Šentrupert je govoril župan Rupert Gole; o skupnostnih projektih prenove ljubljanskih urbanih sosesk Savsko naselje in Tabor pa je pripovedovala članica društva prostoRož Alenka Korenjak. Predstavnica evropske mreže Friends of the Earth Molly Walsh je govorila o energetski demokraciji po Evropi in predstavila spoznanja mednarodnega projekta Community Power, ki je potekal v 12 evropskih državah.

Več kot 60 domačih in tujih dobrih praks je predstavljenih tudi v vodniku po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri, ki so ga ta teden predstavile organizacije. Direktorica Umanotere Gaja Brecelj, ki je konferenco otvorila, je poudarila, da je »skupnost več kot le seštevek njenih članov. Energetskim in finančnim prihrankom, oskrbi s kakovostno in varno hrano, skladno urejenemu prostoru in zadovoljenim potrebam po izdelkih in storitvah se ob skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri pridružijo še številne nematerialne koristi, kot so vključenost in povezanost, solidarnost med generacijami in z ranljivimi skupinami, strpnost, kreativnost in skupinska modrost, medčloveške vezi in veselje. Širša družba pa je deležna koristi, kot so lokalna delovna mesta, zmanjšanje uvozne odvisnosti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva, zmanjšanje pritiska na zdravstveno blagajno in odpornost na zunanje pretrese.«

V Sloveniji so glede na razpoložljive vire najpomembnejša štiri področja: (1) urejanje prostora, (2) samooskrba s hrano, (3) energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter (4) lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja. Na današnji konferenci so potenciale za skupnostne projekte na teh področjih predstavili Molly Walsh (Friends of the Earth), Marko Peterlin (Inštitut za politike prostora), dr. Aljaž Plevnik (Urbanistični inštitut RS), dr. Renata Karba (Umanotera) in Matej Praper (Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo). O skladnosti koncepta s političnimi cilji, ki vključujejo prehod v zeleno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo ter trajnostno družbo, je govoril Uroš Vajgl z Ministrstva za okolje in prostor.

Molly Walsh, predstavnica evropske okoljske mreže Friends of the Earth, je poudarila, da »na področju energetike rešitve obstajajo in da je potrebno prvenstveno vlagati v varčevanje z energijo in spremeniti vzorce potrošnje ter vlagati v obnovljive vire energije, še posebej v decentralizirano obnovljivo energijo, ki je v državljanov rokah.« Matej Praper iz Direktorata za energijo Ministrstva za infrastrukturo je dodal: »Slovenija ima dovolj energetskih virov, zato je pomembno, da se prične na virih osnovano gospodarstvo, ki naredi vire dostopne vsakemu človeku in to brezplačno, pri čemer je pomembno inteligentno upravljanje z energetskimi viri.«

Aljaž Plevnik iz Urbanističnega inštituta RS je izpostavil, da je v zadnjih desetletjih prometni sistem, ki temelji na naraščanju prometa z lastnimi osebnimi motornimi vozili, postal problematičen in neučinkovit. Opozoril je, da je Slovenija z avtomobili ena najbolj opremljenih držav po številu avtomobilov na prebivalca - naša mesta so postala izjemno mobilizirana in naša življenja močno vezana na avtomobile. Eden od odzivov na probleme, ki jih tak promet povzroča, je razvoj različnih skupnostnih praks na področju mobilnosti. Najpogostejše so različne oblike souporabe prometnih sredstev, predvsem osebnih avtomobilov in koles. Plevnik poudarja, da »je končni cilj, da ljudje v mestih kakovostno živijo brez lastnega avtomobila.«

Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, je poudaril, da skupnostne prakse vedno bolj sooblikujejo prostor in da se posledice odločitev na področju urejanja prostora odražajo v fizičnem svetu, ki nas obdaja. Na področju trajnostnega urejanja prostora je izpostavil poseben pomen skupnostnih praks, samoorganiziranih pobud, ki imajo pomembne posledice za produkcijo prostora ter omogočajo spremembe v razmeroma kratkem času za razmeroma malo denaraja. Opozoril je, »da skupnostnih praks ne smemo obravnavati izven javnih politik oziroma kot nadomestilo, temveč morajo biti sestavni del javnih politik.«

V svojem prispevku o povečanju stopnje samooskrbe s hrano je Renata Karba iz Umanotere poudarila: »Nekaj vegetarijancev k prehranski samooskrbi ne doprinese veliko. Veliko ljudi, ki uživajo manj mesa in so pozorni na to, da ne zapravljajo hrane, pa je velik korak proti cilju. Prav tako ena ekološka kmetija ne more rešiti problema onesnažene podtalnice in ohraniti biotske raznovrstnosti. Da bi v polni meri uživali okoljske in družbene koristi trajnostne in suverene oskrbe s hrano, se moramo za sonaravno pridelavo, varovanje kmetijskih zemljišč, vzdržno potrošnjo in pravične odnose v oskrbovalni verigi s hrano dogovoriti na ravni skupnosti.«

Po zaključku konference so organizacije, ki izvajajo projekt Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, organizirale srečanje s predstavniki lokalnih skupnosti, ki se zanimajo za sodelovanje v pilotnem projektu oziroma za podporo pri pripravi skupnostnih projektov upravljanja z viri v lokalnem okolju občine. Srečanja, kjer je Tomislav Tkalec iz Društva Focus uvodoma predstavil pilotni projekt, se je udeležilo 25 predstavnikov občin in civilnodružbenih iniciativ.