Ste se kdaj vprašali kaj plačate s položnico za odvoz komunalnih odpadkov? O tem, ali lahko vplivamo na višino zneska in kako? Ter zakaj je temu tako in ali lahko kaj spremenimo? Za vas smo pregledali zakonodajo, govorili s strokovnjaki, brskali za informacijami in sedaj je čas, da odgovore delimo z vami.

Kaj so mešani komunalni odpadki?
Mešani komunalni odpadki se v Sloveniji zbirajo v črnih posodah, ki jih mora imeti vsako gospodinjstvo. Črne posode imajo lahko različen volumen, vendar velja, da obstaja spodnja meja, kot na primer 80 l. To pomeni, da manjše posode gospodinjstvo ne more imeti.

Posledično torej plačate odvoz najmanj 80 l mešanih odpadkov ne glede na to, ali je vaša posoda vedno polna ali vsakič pol prazna. Podobno velja tudi za večstanovanjske stavbe, samo zabojniki so v tem primeru večji. Deloma je to povezano tudi s tehničnimi možnostmi tovornjakov, ki odpadke odvažajo (kot npr. nastavitev rok za dviganje zabojnikov na tovornjak).

Kaj je rumena posoda, ki jo imamo pred hišo in kaj so ekološki otoki?
V rumeno posodo ločeno zbiramo odpadno embalažo iz plastike in kovin ter tetrapake. Zbrani odpadki iz te posode so del sistema ločenega zbiranja in jih od komunalnih služb zaenkrat brezplačno prevzemajo t. i. sheme. Na ekoloških otokih (ali zbiralnicah) ločeno zbiramo še odpadni papir in steklo, ponekod pa tudi še nekatere druge vrste odpadkov (PET plastenke, kovine, tekstil). Tudi ekološke otoke praznijo in vzdržujejo komunalne službe, zbrane ločene odpadke pa brezplačno prevzamejo t. i. sheme.

Kaj so sheme?
Po zakonodaji EU so določene vrste odpadkov postale odgovornost proizvajalcev, kar pomeni, da ko izdelek in embalaža postaneta odpadek, mora zanj poskrbeti podjetje, ki ga je dalo na trg. Med take odpadke sodijo tudi nekatere vrste odpadkov iz gospodinjstev: odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji, odpadne nagrobne sveče, gume in odpadna vozila.

Podjetja lahko to obveznost uresničujejo tako, da ustanovijo skupno podjetje (tu ga imenujemo shema), ki mu plačajo določen znesek za vsako embalažo oz. napravo, ki jo dajo na trg. Shema brezplačno pobere tisto, kar so komunalna podjetja ločeno zbrala od gospodinjstev. Poleg tega pa morajo organizirati recikliranje in predelavo v najmanj tistih deležih, kot jih predpisuje zakonodaja. Deleži morajo biti usklajeni z direktivami EU. Prihodek od prodaje ločeno zbranih odpadkov pa je prihodek te sheme.

Zakaj te sheme za ločeno zbrane odpadke iz gospodinjstev nič ne plačajo komunalnim službam? 
Zato, ker se je za tak sistem ob prenosu EU zakonodaje v nacionalni pravni red odločilo takratno Ministrstvo za okolje. Leta 2001 je EU izdala Poročilo o ravnanju z odpadno embalažo v takratnih državah članicah, vključno z načini financiranja ločenega zbiranja, iz katerega je razvidno, da sheme samo v nekaterih državah ne prispevajo nič k ločenemu zbiranju v gospodinjstvih. V nekaterih članicah (Nemčija, Avstrija, Švedska) sheme v celoti krijejo ločeno zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstev, v drugih državah pa k temu vsaj delno prispevajo. Novejših tako podrobnih poročil o odpadni embalaži za vse članice EU ni.

Nelogična in nejasna zakonodaja, ki ureja ustanavljanje shem in njihovo delovanje je privedla do vrste problemov. Ker za sodelovanje v sistemu niso zavezana vsa podjetja, prihaja do velike količine odpadne embalaže, ki pride na trg, a zanjo ni plačane embalažnine. Ministrstvo pristojno za okolje na osnovi podatkov o plačani embalažnini shemam določi kvote odpadne embalaže, ki so jo zavezane prevzeti od komunalnih podjetij. Ko sheme izpolnijo te kvote, preprosto prenehajo prevzemati ločeno zbrane odpadke od komunalnih služb, kar povzroča vrsto problemov.

Ker sheme ne stimulirajo komunalnih služb in gospodinjstev, so ločeno zbrane frakcije slabe čistosti, zaradi česar imajo omejen dostop do trga sekundarnih surovin, cene za zbrane materiale pa so nizke. Če bi sheme komunalna podjetja tudi finančno stimulirala za ločeno zbiranje odpadkov, bi lahko zajeli večje in bolj čiste količine. Na primer tako, da bi bila cena sestavljena iz fiksnega dela in variabilnega dela, ki bi se zviševal glede na čistost ločeno zbranih frakcij.

Kaj torej plačam na položnici?
Na položnici plačamo stroške odvoza vseh komunalnih odpadkov: mešanih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov (rumena posoda in ekološki otoki), kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in biološko razgradljivih odpadkov. Da to delo komunalna služba lahko opravlja, mora seveda plačati zaposlene, vzdrževati vozila in drugo opremo itd. Poleg tega je v ceni zajeta tudi taksa za odlaganje tistega dela odpadkov, ki ga odpeljejo na odlagališče.

Komunalna podjetja morajo stroške svojega delovanja pokriti. Če bi zgolj uvedli tehtanje mešanih komunalnih odpadkov, bi se isti stroški samo prerazporedili na število kilogramov. Zato je pomembno, da bi sheme vsaj deloma krile stroške zbiranja ločenih frakcij. S tem bi bila gospodinjstva stimulirana za obsežnejše izločanje frakcij, stroške odvoza mešanih odpadkov pa bi lahko bolj točno in pravično zaračunali na dejansko nastalo količino odpadkov v posameznem gospodinjstvu.

Ali lahko sam izberem izvajalca odvoza svojih odpadkov?
Izvajalca izbere občina in mu podeli koncesijo. Kar je tudi logično, saj bi bili stroški odvoza še večji, če bi po isti ulici izpred vsake hiše vozil tovornjak drugega podjetja.

Zakaj ne morem plačati odvoza samo za toliko mešanih odpadkov, kot jih ustvarim?
Trenutno je največja ovira v tem, da sheme ne prispevajo nič k ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev, komunalne službe pa so z zakonodajo zavezane nuditi najmanjši obseg svojih storitev, med katere sodi ločeno zbiranje in odvoz vseh komunalnih odpadkov. Ob vzpostavitvi sistema pred več kot 10 leti, kot si ga je takrat zamislilo Ministrstvo za okolje, so komunalne službe svoj način zbiranja in tehnično opremo prilagodile tako, da so izpolnjevale zahteve zakonodaje. Prehod na drugačen sistem najprej zahteva spremembo obstoječe zakonodaje, potem pa še prilagoditev organizacije in opremljenosti celotnega sistema. Oboje seveda terja čas in denar.

Ali obstaja rešitev?
Omeniti je potrebno tudi, da ob zaračunavanju na osnovi dejanskih količin mešanih komunalnih odpadkov vedno obstaja bojazen, da bi večje količine odpadkov znova lahko končale na divjih odlagališčih. Vendar pa je ta potencialni problem mogoče rešiti tako, da si prizadevamo dvigniti okoljsko osveščenost prebivalcev, povečamo učinkovitost dela okoljskih inšpektorjev in sprejmemo ustreznejšo zakonodajo. Ekologi brez meja se zato zavzemamo, da bi odvoz odpadkov plačevali na količino dejanskih mešanih odpadkov iz gospodinjstva in bi v bližnji prihodnosti sistem ravnanja s komunalnimi odpadki uredili tako, da bi bil v resnici v prvi vrsti naravnan k varovanju okolja, a istočasno prijazen do vseh, ki v tem sistemu sodelujemo.

Vir: http://ebm.si/oj/