Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/KocevskiGozdniMed

Kočevski gozdni med nedelja, 2. april 2006 @ 04:30 CEST Uporabnik: Pozitivke SPOROČILO MEDIJEM "KOČEVSKI GOZDNI MED" z označbo geografskega porekla uspešno zaključil postopek registracije "Združenje kočevski med" je v ponedeljek, 27. marca 2006, v Kočevju organiziralo javno predstavitev uspešno zaključenega postopka certificiranja kmetijskega proizvoda z označbo geografskega porekla, "KOČEVSKI GOZDNI MED". Ob tej priložnosti je bil združenju svečano podeljen certifikat s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Začetek aktivnosti za zaščito blagovne znamke z geografskim poreklom "Kočevski gozdni med" sega že v leto 1999, ko je združenje pripravilo elaborat o razvoju te blagovne znamke z zaščitenim geografskim poreklom. "Po vseh birokratskih postopkih nam je konec leta 2005 uspelo registrirati blagovno znamko in naš trud je bil več kot poplačan," je poudaril Dragan Stijepić, predsednik Združenja kočevski med. Pokrovitelj srečanja je bil kočevski župan Janko Veber, ki je čebelarjem v postopku certificiranja blagovne znamke vedno stal ob strani. Predstavitve za javnost so se udeležili predstavniki drugih občin (Ribnica, Osilnica, Kostel, Sodražica, Velike Lašče, Videm-Dobrepolje, Dolenjske Toplice in Loški Potok), katerih čebelarska društva so pristopila k skupni blagovni znamki. Mag. Marko Vizjak, predstavnik Direktorata za varno hrano, je kot predstavnik Ministrstva KGP slavnostno predal certifikat o označbi geografskega porekla. Prisotni so poudarjali pomembnost oblikovanja skupne blagovne znamke, s katero se bo lahko poenotila tudi celotna širša kočevska regija, katere gozdnate površine predstavljajo že več kot 80% zaščitenega prostora. Kot priznan kmetijski proizvod višjega cenovnega razreda naj bi pozitivno vplival na razvoj čebelarstva kot kmetijske in turistične dejavnosti v regiji, pomembno vlogo pa naj bi imel tudi pri prepoznavnosti Kočevske v Sloveniji in zunaj meja. KOČEVSKI GOZDNI MED se razlikuje od vseh drugih slovenskih vrst medov po tem, da zanj veljajo mnogo višji kakovostni standardi. Izdelčna odgovornost je zagotovljena v celotnem procesu njegove pridelave. Zaradi svoje kakovosti je namenjen predvsem za butično prodajo. Na koncu predstavitve so udeleženci lahko degustirali priznane vrste "Kočevskega gozdnega medu": hojev, smrekov, gozdni in lipov med ter različne medene izdelke kot so medica, medeno vino, medena pita itd. Za več informacij o sami podelitvi certifikata in "Združenju kočevski med" se prosim obrnite na g. Dragana Stijepića po elektronski pošti dragan.stijepic@nlb.si ali na GSM 041 828 161. ČEBELARSKA TRADICIJA NA KOČEVSKEM Izrazito gozdnata območja Kočevske nudijo odlične pogoje za čebeljo pašo. K temu prispevajo tudi gozdni obronki in obsežni travniki, ki so sestavni del kulturne krajine. Čebelja paša v ekološko neokrnjeni naravi daje vrhunski med. Čebelarstvo se je na širšem področju kočevske in ribniške doline začelo razvijati s poselitvijo človeka v ta prostor. Človek je kmalu ugotovil, da mu je med potreben ne le kot sladilo in hrana pač pa tudi kot zdravilo za razkuževanje. Sprva je med kradel čebelam v gozdu, daleč od doma. Pozneje je čebele prinašal vse bližje k domu tako, da jim je v debla tesal vdolbine ali pletel koše. Na ta način jim je med odvzemal veliko lažje in jih je lahko tudi razmnoževal. Vosek za sveče in med za sladilo sta bila ljudem že od nekdaj v veliko korist. Zato ni čudno, da so čebelico častili in primerjali njeno pridnost s svojim delom. Tako je nastalo tudi nekaj ljudskih rekov, ki so se ohranili do današnjih dni (Priden kot čebela, Len kot trot itd.). Vse bolj pa so se čebelarstva začeli oprijemati tudi preprosti kmečki in delavski ljudje. Med je iz leta v leto pridobival na ceni in tako spodbujal k rasti čebelarstva. Z izobraževanjem članov združenja o upoštevanju dobre čebelarske prakse pri svojem delu se je povečalo zanimanje za boljši in večji donos medu. Kvalitetnejšemu medu je posledično sledila tudi višja cena na trgu. Ker se na kočevskem zavedamo čistosti našega okolja in vrednosti medu, ki je tukaj nabran, so čebelarji v letih 1998/99 pristopili k ustanovitvi Združenja za zaščito geografskega porekla kočevskega medu. Interes za sodelovanje v tem društvu so poleg Čebelarskega društva Kočevje pokazala še čebelarska društva Ribnica, Velike Lašče, Dolenjske Toplice in Videm-Dobrepolje. Pristopili so k zaščiti medu z geografskim poreklom, imenovan "Kočevski gozdni med". Združenje je bilo ustanovljeno z namenom poenotenja naporov za boljšo kakovost, trženje in promocijo medu pod enotno blagovno znamko Kočevski gozdni med. Čebelarji se zavedajo pomena pridelovanja medu v ekološko neokrnjeni naravi kočevske in njihovih vrst medu. Zavedajo se, da je uspešno trženje tudi odvisno od stopnje prepoznavnosti na trgu. Za dosego teh ciljev so izdelali skupno strategijo o označbi porekla izdelka Kočevski gozdni med in sprejeli sklep o določitvi območja njegove pridelave. Z načrtnim delom naj bi interes za pridelavo medu še narasel in prinašal čebelarjem dopolnilni vir dohodka. Pregled števila članov in čebeljih družin po posamznih občinah v letu 2003: ČD KOČEVJE---Število članov 107---Število čebeljih družin 2056 ČD RIBNICA---Število članov 60---Število čebeljih družin 980 ČD VELIKE LAŠČE---Število članov 40---Število čebeljih družin 600 ČD DOLENJSKE TOPLICE---Število članov32---Število čebeljih družin 840 ČD VIDEM DOBREPOLJE---Število članov 34---Število čebeljih družin 540 SKUPAJ---Število članov273---Število čebeljih družin5016 Vir: Združenje kočevski med Čebelarji z umnim čebelarjenjem izkoriščamo prednosti pestre floristične sestave in pašno sezono različnih vegetacijskih obdobij med letom, kar poudarja specifiko in vrednost kočevskega medu. Znotraj zavarovanega območja si prizadevajo za ohranitev pasemske čistosti avtohtone kranjske čebele Apis melifera carnica. " Velikost pašnega okoliša (15.000 ha) 150 km2 " donosnost 200 kg/ha - 80% gozda - 2 mio kg - izkoristek 20% - 0,4 mio kg ali 400 ton Komentarji (0) www.pozitivke.net