Brez sprememb ni napredka!
Sporočilo za javnost.
Prihodnost našega kmetijstva, podeželja in narave ter s tem tudi kakovost pridelanih
živil, stanje onesnaženosti tal in vode, ohranjena biotska pestrost, dostopnost
kakovostnih ekoloških živil - vse to so teme, ki zadevajo celotno slovensko
javnost in ne morejo biti monopol ozkih interesnih skupin. Logično je, da imajo
agrarni lobiji svoje interese in da si večinoma ne želijo sprememb. Logično
je tudi to, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod pretežnim
vplivom 95-odstotno konvencionalnega kmetijskega sektorja, ki je tudi pomembna
volilna baza. Vse to je logično, vendar ni več sprejemljivo!
Takšno stanje ne ustreza državljanom, ki zaradi toksikacije okolja, hrane in
vode trpijo konkretne posledice. Takšno stanje ne ustreza zdravstveni blagajni,
ki ima vsako leto opraviti z novimi 10.000 obolelimi za rakom, vse večjim številom
alergij in drugih avtoimunskih bolezni, zmanjševanjem imunosti, zmanjševanjem
plodnosti… Takšno stanje tudi ne ustreza Evropski skupnosti, v kateri smo z
vstopom Slovenije v EU v skladu s cilji Gotheborga o zaustavitvi upadanja biotske
raznovrstnosti do leta 2010, cilji Lizbonske strategije o »rasti in zaposlovanju«
ter cilji ekološkega omrežja Natura 2000, prevzeli zelo merljive cilje. Evropska
unija razvoj podeželja financira v okviru t.i. 2. stebra skupne kmetijske politike,
ki je namenjen minimiziranju negativnih posledic konvencionalnega kmetijstva
na ekonomske, socialne in okoljske vidike razvoja podeželja. Če ta sredstva
porabimo in ob tem ne dosežemo določenih merljivih kazalcev uspešnosti, se bomo
prisiljeni zagovarjati na Evropskem sodišču, kot se je to že zgodilo npr. republiki
Irski (1998) zaradi neustreznih ukrepov pri zagotavljanju ugodnega stanja barjanskega
jereba na območju Natura 2000.
Že prvi osnutek Nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja 2007-2013
(NSN), ki je izhodišče za pripravo Programa razvoja podeželja 2007-2013 (PRP),
je kazal odsotnost želje po spremembah in po strategiji, ki bi bila v skladu
z nenehno javno deklariranimi cilji (»sonaravno«, usmerjeno ekološko in v kakovost,
Natura 2000…). Še posebej zaskrbljujoče je, da v NSN ne razberemo, kako bo upoštevan
Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva do l. 2015, ki ga je vlada sprejela
novembra 2005, ter obveznosti v zvezi z doseganjem ciljev za Naturo 2000.
Koalicija za trajnostni razvoj podeželja (seznam članov v prilogi) je 18.4.2006
na MKGP poslala komentarje na prvi predlog NSN in predlagala izboljšave, ki
pa jih pri dopolnjevanju niso upoštevali. 12. junija smo dobili 2. osnutek NSN
s tridnevni z rokom za podajo komentarjev. 2. dopolnjeni NSN po našem mnenju
z vidika načel trajnostnega razvoja iz Gotheborga in Lizbonske strategije ne
pomeni izboljšanja, temveč v posameznih delih dokumenta celo zaskrbljujoče poslabšanje,
še posebej pri t.i. 2. osi. Odsotnost strategije za doseganje ciljev programa,
še posebej kmetijsko-okoljskih ciljev, je še izrazitejša, saj so predlagane
dejavnosti še bolj splošno usmerjene in brez jamstva za doseganje konkretnih
učinkov. Po novem predlogu je sredstev za kmetijsko-okoljske ukrepe še bistveno
manj, razvojnih sinergij z drugimi osmi, na osnovi naših nacionalnih prednosti,
pa prav tako ne najdemo. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so cilji območij
Natura 2000, ki bi jih bilo moč dosegati prek specifičnih ukrepov PRP 2007–2013
v skladu z evropsko uredbo o razvoju podeželja, omejeni zgolj na splošne kmetijsko–okoljske
ukrepe (KOP) in plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD), kar je nedopustno.
Bojimo se namreč, da Slovenija ne bo uspela zagotoviti uresničitve ciljev Evropske
unije, saj nekatere populacije ogroženih vrst ptic na območjih Natura 2000 ne
dosegajo ugodnega stanja, kot nam to naroča Natura 2000.
S takšnim načrtom bi veliko sredstev kratkogledo vložili v dejavnosti, ki
na daljši rok ne bodo prinesle dobrobiti ne kmetom, ne potrošnikom, ne okolju
in naravi. Koalicija je pripravila konkretne predloge za NSN in PRP. Na tej
tiskovni konferenci želimo predstaviti svojo strategijo razvoja kmetijstva,
ki bi nas v šestih letih pripeljala do tega, da zagotovimo dovolj lastnih ekoživil,
izboljšamo stanje okolja in zmanjšamo škodljive vplive na zdravje človeka in
živali, ki jih imajo ostanki pesticidov v hrani in vodi, hkrati pa pomagamo
k boljši konkurenčnosti slovenskega kmetijstva.
Pozivamo medije in vladne inštitucije, da nam pomagajo uveljaviti pravico
javnosti do dostopa do informacij javnega značaja ter sodelovanja pri odločitvah,
ki bodo pomembne za kakovosti bivanja v in uspešnost kmetijstva v Sloveniji
v naslednjem obdobju.
Parlament in vlado pozivamo, da prevzameta svojo odgovornost za sprejetje
takega programa razvoja podeželja, ki bo v korist vsem državljanom in ne le
ozkim interesnim skupinam.
Koalicija za trajnostni razvoj podeželja:
Koalicijo trenutno sestavlja 16 društev, zavodov oz. drugih organizacij, vključno
z enim regijskim parkom.
Koalicijo podpira tudi Gibanje za pravičnost in razvoj in predsednik države
dr. Janez Drnovšek.
Seznam organizacij članic Koalicije za trajnostni razvoj podeželja:
1. Inštitut za trajnostni razvoj
2. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS
3. Botanično društvo Slovenije
4. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES)
5. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA SOSTRO
6. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA DOLENJSKA
7. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA DOMŽALE
8. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA Koroška
9. Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA Goriška
10. Zavod Symbiosis
11. Notranjski regijski park
12. Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije
13. Zveza društev za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA
14. Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije – Zveza BIODAR
15. Društvo Ognjič za naravno in kvalitetno življenje
16. Skupaj za zdravje človeka in narave
Koalicija je odprta za nadaljnje sodelovanje. Vabljene so vse organizacije,
ki si prizadevajo za trajnostni razvoj.
|