Informacijski pooblaščenec in Zveza potrošnikov Slovenije sta predstavila ugotovitve pregleda 12 izbranih klubov zvestobe. Pregled je pokazal, da klubi zvestobe v zameno za praviloma nizke popuste od potrošnikov zahtevajo veliko količino osebnih podatkov, katerih varstvo bi bilo pogosto potrebno izboljšati.

Praktično vsak Slovenec ima v svoji denarnici vsaj eno kartico zvestobe. Začelo se je s trgovci in drogerijami, danes pa na kartice zvestobe naletimo že v manjših trgovinicah. Ponudniki očitno ne morejo več poslovati brez kartic, po podatkih tržnih raziskav pa so te všeč tudi potrošnikom.

Čeprav trgovci za več nakupov praviloma ponujajo več popustov, pri ZPS ugotavljajo, da je za potrošnika praktično nemogoče ugotoviti, koliko bo s kartico zvestobe dejansko prihranil. Nihče od pregledanih trgovcev potrošnikom ne ponuja preglednega in lahko razumljivega sistema popustov, zato naj si povprečen potrošnik od njih ne obeta preveč.

Predvsem popusti le na nakup določenih izdelkov potrošnika usmerjajo v nakup izdelkov, ki jih mogoče sploh ne potrebuje. Najpomembnejše vodilo pri nakupu za vsakogar ostajata kakovost izdelka in cena, ki pa z uporabo kartice zvestobe nikakor nista zagotovljeni. Kljub popustom na nakup določenega izdelka se posebej pri večjih nakupih splača v neodvisnih primerjalnih testih preveriti kakovost izdelka in preveriti cene pri konkurenci..  

Breda Kutin, predsednica ZPS, potrošnikom svetuje: »Naša glavna ugotovitev je, da se vam zaradi kartice zvestobe ne izplača spremeniti nakupovalnih navad. O njej razmislite kvečjemu pri ponudniku, kjer redno nakupujete. Kartice zvestobe še naknadno otežujejo vašo informirano odločitev o nakupu čim bolj ugodnega in kvalitetnega izdelka. Primerjava ponudnikov se neprimerno bolj splača od zvestobe trgovcu.«

Pri Informacijskem pooblaščencu ugotavljajo, da so potrošniki premalo pozorni na to, katere osebne podatke in podatke o njihovih nakupih zbira ponudnik kartice zvestobe, za kaj jih uporablja in komu jih lahko posreduje. Pregled trga je pokazal, da nekateri ponudniki zbirajo veliko več osebnih podatkov in jih hranijo dlje kot je to potrebno za samo izvedbo programa ugodnosti.

Prejemanje tržnih informacij, ki so prirejene potrošnikovemu nakupovalnemu profilu, potrošnika lahko ogradi od prostega toka informacij in svobodne izbire. Prav tako pa ni mogoče povsem izključiti tveganja, da bodo občutljivi podatki prišli v napačne roke. Nataša Pirc Musar, Informacijska pooblaščenka, je povedala: »Trgovci si želijo o nas vedeti vedno več osebnih podatkov, vključno z natančnimi podatki o tem kje, kdaj in kaj kupujemo.

Trgovce pozivamo, da so do svojih potrošnikov transparentni glede tega, katere podatke zbirajo, komu jih posredujejo, kako dolgo jih hranijo, pri tem pa naj upoštevajo načelo sorazmernosti – minimalen obseg, ki je potreben za izpolnjevanje legitimno zastavljenih ciljev. Potrošnikom pa svetujemo, da si ob podpisovanju raznih izjav in pristopnic vzamejo čas in podrobno preberejo vsa določila ter da o podajanju svojih osebnih podatkov razmislijo z zdravo mero razuma.«

Več o izsledkih pregleda kartic zvestobe lahko preberete v poročilu Informacijskega pooblaščenca na spletni strani www.ip-rs.si ter v Reviji VIP in na spletni strani www.zps.si.