Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/KitajskiLunarniKoledar
Kitajski lunarni koledar
nedelja, 29. januar 2006 @ 05:17 CET
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Regina S. Rant v zadnji številki Karme
plus
Včasih nastopi tišina, ko se nam dozdeva, da bi morali
slišati vsako posamezno minuto, kako kapne v ocean večnosti.
Adalbert Stifter
V kulturni zgodovini človeštva so številni narodi iznašli različne oblike označevanja
dni, mesecev in menjave leta. Med temi civilizacijsko-zgodovinskimi oblikami
zavzema kitajski lunarni koledar posebno mesto. Ta koledar namreč ne označuje
samo let, mesecev in dni, ampak so njegove tabele in kronike tudi temeljni vir
podatkov za tradicionalne kitajske znanosti.
Kitajci v svojem stremljenju po vsestranskosti uporabljajo tri ali celo štiri
koledarje:
1. "Zahodni koledar", ki ga poznamo zahodnjaki
2. Uradni kitajski koledar, ki se ravna po luninem letu. Od zahodnega koledarja
se razlikuje po samem začetku leta, ki se začenja z drugim mlajem po zimskem
sončnem obratu in po številu mesecev; vsako tretje leto ima namreč trinajst
mesecev.
3. Kitajski solarni koledar, ki so ga uporabljali pred uvedbo zahodnega koledarja.
Ta je razdelil leto na dvanajst astronomsko enakih delov. Da bi bolje strukturirali
časovna obdobja, so Kitajci v solarnem koledarju obeležili dneve, mesece in
leta s šestdesetimi kombinacijami znakov, ki predstavljajo tako imenovana nebeška
debla in zemeljske veje.
4. Tradicionalni kitajski lunarni koledar, imenovan tudi "koledar 10.000
let" (Wanianli) ali "kmetijski koledar" ali "kmečki koledar"
ali tudi "jin koledar", ki se uporablja na Kitajskem in na Tajvanu.
ZGODOVINA KITAJSKEGA LUNARNEGA KOLEDARJA
Kitajska kultura, filozofija in znanost so od nekdaj temeljile na natančnih
opazovanjih dogodkov in sprememb v naravi. Kot naravo so smatrali vse, kar se
je dogajalo med nebom in zemljo in je vplivalo na življenje ljudi. Njena zakonitost
je "pot" (tao), ki je kot neopisljiva realnost vsesplošno veljavna
in združuje v sebi vse dogodke in njihovo medsebojno vplivanje, kot tudi preteklost,
sedanjost in prihodnost. Svet ali "tisto, kar je pod nebom" je sestavljen
iz neba - jang, zemlje - jin in vseh stvari med nebom in zemljo, ki so sestavljene
iz janga in jina ter predstavljajo človeka in naravo, ki ga obdaja. Zemlja predstavlja
materialno in konkretno stran, nebo pa duhovno in abstraktno. Obema pa je skupno,
da se njuni vidiki premešajo v pet faz pretvorb: "les", "ogenj",
"zemlja", "kovina" in "voda", ki se potem polarizirajo
na jang in jin kategorije. Letni lunin koledar je v starodavni Kitajski opisoval
spremembe na nebu, ki jih je povzročilo gibanje sonca, lune in zvezd, pa tudi
klimatske faze ter z njimi povezano rast in minevanje rastlin ter živali. Generacije
in generacije kitajskih cesarjev in njihovih znanstvenikov so natančno opazovale
ciklično ponavljanje letnih časov in menjave let ter ga zapisovale.
Po kitajskih mitoloških zgodovinskih zapisih pripisujejo izdelavo prvega koledarja
legendarnemu kitajskemu cesarju Yao-ju, ki je vladal od 2356 do 2254 p.n.š.
V eni najstarejših kitajskih kronik "Knjiga dokumentov" je datirana
iznajdba koledarja v leto 2256 p.n.š., ko je cesar Yao "ukazal svojima
bratoma Xi-ju in He-ju, da na osnovi njunih opazovanj širnega neba izračunata
in začrtata gibanje sonca, lune, zvezd in luninih faz in jih predstavita ljudstvu".
Taoistični viri pripisujejo iznajdbo koledarja Fu Xi-ju, enemu od treh mističnih
cesarjev, ki so položili absolutne temelje kitajski civilizaciji. Fu Xi je veljal
za pol-človeka in pol-boga. Uvedel je institut poroke, institut oblasti, kitajsko
pisavo in osem trigramov, ki so kasneje tvorili osnovo za 64 heksagramov I Chinga.
Poznavanje narave in vpliv letnih časov na klimo in vegetacijo so bili za družbo,
ki je bila v prvi vrsti kmetijsko naravnana, brez dvoma zelo pomembni za preživetje.
V času dinastije Šang (1520 - 1030 p.n.š.) so uvedli celo astronomsko ministrstvo.
Tudi kasneje so bile za različna opazovanja narave ustanovljene posebne cesarske
službe, kot na primer Služba za opazovanje pojava jutranje in večerne megle
ali Služba za ocenjevanje sončnih žarkov. Prav tako je poseben minister nadzoroval
koledarsko označevanje. Ta je bil odgovoren samo za to in je svoje rezultate
vsako leto osebno prenesel cesarju.
Drug mitološki zgodovinski zapis poroča, da je cesar Huang Di (Rumeni cesar)
- prvi od petih konfucijanskih vladarjev - zadolžil svojega svetovalca Da Nao-a,
da sistem desetih nebeških debel in dvanajst zemeljskih vej uredi tako, da si
bodo ljudje čas lahko bolje predstavljali. Po legendi se je to zgodilo leta
2637 p.n.š. Ne glede na to, da je konec koncev v resničnost vseh teh zapisov
dopustno dvomiti, je to leto za kitajsko kulturo začetek koledarskega štetja
in je primerljivo z letom Nič krščanstva ("anno domini"), to je z
začetkom našega zahodnjaškega štetja let in z letom 622 n.š., ko so leta začeli
šteti muslimani. V 9. stoletju so lunin koledar začeli tiskati.
UPORABA KITAJSKEGA LUNARNEGA KOLEDARJA
V tradicionalni kitajski družbi lunarni koledar ni nobena antična dediščina,
ampak je še danes živ ter doživlja vedno nove in nove izdaje. Na osnovi tega
si lahko predstavljamo, kako močno se je zasidral v življenje in razmišljanje
Kitajcev. Dejansko je koledar težko natančno opisati, ker ga na Kitajskem uporabljajo
v številne namene. Njegova uporaba je tako kulturno-religiozna kot tudi tradicionalno-znanstvena.
Vsebuje informacije za kmetijstvo, astronomijo, prerokovanje in astrologijo.
Predvsem pa je statistična banka podatkov in podlaga za preračunavanje v tradicionalni
kitajski astrologiji in osebni analizi, poznani kot Bazi Suanming. In nenazadnje
je tudi nepogrešljiv instrument za vse mogoče kitajske vedeževalske in prognostične
tehnike. Glede na to, da z njegovo pomočjo lahko ugotovimo abstraktno osnovno
pozicijo rojstnega datuma neke osebe, predstavlja koledar nujno potrebno osnovo
tudi za analize v feng šuiju. Koledar se preko prognostičnih tehnik - še zlasti
preračunavanja usode (Bazi suanming) - uporablja tudi za diagnostične in terapevtske
namene v tradicionalni kitajski medicini.
V koledarju so številni seznami, ki vsebujejo nebeška debla in zemeljske veje
kot oznake za dneve in se uporabljajo pri odgovarjajočih prognostičnih metodah.
Pri tem je treba vedeti, da obsega kitajsko vedeževanje zelo širok spekter in
sicer: dnevni orakelj (prerokovanje), mesečni orakelj, okoljski orakelj, krajevni
orakelj, človeški orakelj, priložnostni orakelj, Zhao - vedeževanje, določanje
časovnih trenutkov in časovnih obdobij. Najpomembnejši in verjetno najstarejši
je orakelj Bu. Bu pomeni zabadanje razžarjenih igel v oklep želve tako, da zaradi
vročine nastanejo v razpoke v oklepu, ki služijo za prerokovanje prihodnosti.
Na začetku orakeljske kulture se je orakelj Bu porabljal predvsem za spraševanje
o naslednjih stvareh: Kateri čas je ugoden? Kateri kraj je ugoden? Katera odločitev
je pravilna?
Zanimivo je, da je Bu 25. znak kitajske abecede - ta ima 214 klasičnih znakov
in se pojavlja kot sestavni del v vseh kitajskih znakih, ki predstavljajo tehnike
prerokovanja in vedeževanja
Poleg lunarnega koledarja, ki obsega praviloma stoletno obdobje (wanianli),
obstoja še ena oblika lunarnega koledarja, ki detajlno opisuje aktualno lunino
leto iz različnih opazovalnih vidikov kitajske kulture in je veljavno samo za
eno leto. Gre za kitajski kmečki almanah, tako imenovani Tongšu. Medtem ko Wanianli
podaja informacije za dolgo časovno razdobje, je Tongšu skoraj mikroskopska
analiza enoletnega časovnega obdobja, ki se nanaša na vse mogoče dimenzije življenja.
Wanianli podaja informacije, ki so nevtralne in ne vsebujejo nobene ocene kot
"srečno" ali "nesrečno", "dobro" ali "slabo".
Je odsev nekega časa, ki nima komentarja in ga moramo vzeti takšnega, kakršen
je. Tongšu pa je visoko cenjena kronika časa, ki posreduje informacije o "ugodnih"
in "neugodnih" dneh za primer poroke, gradnje hiše, pogreb in tradicionalna
praznovanja. Praviloma je bogato ilustriran s slikami bogov, čarovnimi znaki
in čarovnimi formulami. Tongšu je tudi neka vrsta leksikona za splošno izobraževanje
(ima tudi strani v angleščini), vsebuje splošna pravila obnašanja, moralne razprave
in razprave o določenih izkušnjah v preračunavanju usode, ki so namenjene vedeževalcem.
Slednje je značilno zlasti za tajvanski Tongšu.
KAJ PRAVI TONGŠU ZA 29. JANUAR 2006
29. januarja 2006 praznujejo na Kitajskem Novo leto 4643. Temu dnevu vlada
nebeško deblo jin vode in zemeljska veja drevesnega petelina. Luna je na svoji
zadnji, 28. postaji. Dan je na splošno ugoden, še zlasti, če se nebeško deblo
in zemeljska veja tega dne ujemata s tistimi iz vašega rojstnega datuma.
Če boste začeli graditi na ta dan, bo to pritegnilo v vaše življenje napredek;
če se boste poročili, bo poroka "blagoslovljena od cesarja" (simbol
za veliko srečo); blaginja se primerja s "kupom zlata" in "goro
iz žada".
Na ta dan boste imeli srečo pri kupovanju zemlje, avta, hiše in oblačil, pri
kopanju vodnjaka (ali česa drugega) in na izpitu.
Ustvarjalne impulze ne usmerite direktno v zunanje aktivnosti (nove projekte),
ampak jih uporabite za notranji razvoj.
Nesrečo prinaša, če na ta dan potujete proti severu.
Ljudje, ki se bodo rodili na ta dan, bodo imeli celo življenje srečo. Čim starejši
bodo, tem večja bo njihova sreča.
Komentarji (0)
www.pozitivke.net
