Lani so potresi, poplave, orkani in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki so bičali zemeljsko površje, povzročili številne človeške žrtve in ogromno gmotno škodo. Leta 2003 ni bilo dosti bolje. Vročinski val, ki je zajel zahodno Evropo, je posredno povzročil smrt 50.000 ljudi. Tudi vsakodnevno vreme pri večini povzroča najmanj sitnobo. Res postajamo vse bolj občutljivi za vreme ali gre bolj za to, da nas tepe način življenja, ki nas vse bolj odmika od ritma, v katerem smo stoletja sobivali z naravo? Česa se lahko nadejamo, če se bodo uresničile napovedi svetovne meteorološke organizacije, da bodo ekstremni vremenski pojavi v prihodnosti še pogostejši in bolj intenzivni?
"Težko bi rekla, da število ljudi, občutljivih za vreme, narašča," pravi mag. Tanja Cegnar, meteorologinja iz Agencije Republike Slovenije za okolje. "Res pa je, da moderna družba živi vse bolj odmaknjeno od narave in da smo vsi bolj obremenjeni in izpostavljeni stresu. Imamo slabe prehranjevalne navade, ne privoščimo si dovolj spanja in počitka, pretiravamo s kavo, alkoholom, cigaretami, kar vse zmanjšuje našo naravno odpornost in sposobnost prilagajanja na spremembe v okolju. Večina ljudi ima izrazite težave pred vremensko fronto in ob njej, po njenem prehodu pa se počutijo bolje, izjema so le nekateri bolezenski simptomi, ki se okrepijo ob dotoku hladnega zraka. Zanimivo je, da imajo ljudje, občutljivi za vreme, težave, še preden se vreme opazno spremeni. Tako se pri najbolj občutljivih pojavijo že dan prej, ko je vreme na pogled še lepo. To je značilno tudi za težave, ki spremljajo fen: vreme je na pogled nenavadno toplo in jasno, občutljivi ljudje pa že tožijo zaradi slabega počutja."
Različno razviti mehanizmi prilagajanja
Naše telo se odziva na fizikalne in kemične vplive, ki nanj delujejo iz ozračja. Dovzetnost zanje je odvisna od številnih dejavnikov, je delno prirojena, delno pridobljena in se skozi življenje spreminja. "Na vreme se ne odzivamo vsi enako. Razmere, ki na primer povečajo težave ljudem z visokim krvnim tlakom, prinesejo boljše počutje tistim, ki imajo nizkega," pojasnjuje Tanja Cegnar. "V povsem nevtralnih razmerah, ko telo odda toliko energije, kot je prejme, se ugodno počuti približno 95 odstotkov ljudi. Prilagajanje poteka prek vegetativnega živčevja, zavemo pa se ga šele takrat, ko postane za telo naporno. Manj razvite mehanizme prilagajanja imajo otroci, predvsem v zelo zgodnji življenjski dobi. Tudi v starosti sposobnost prilagajanja izgubljamo, nanjo pa vplivajo še bolezni, stres in določena zdravila ('motijo' sposobnost telesa, da ustrezno zaznava vplive okolja in se nanje primerno odziva, na primer s primernim potenjem ali ustreznim zaznavanjem žeje med vročino). Sposobnost prilagajanja povečajo dobra kondicija, telesna utrjenost, zdrava prehrana, skratka, zdrav način življenja. Odzive na toplotno okolje se da zelo dobro preučevati v klimatskih komorah in z računalniškimi modeli za vodno-toplotno bilanco telesa."
Vreme je sprožitelj simptomov, ne pa vzrok bolezni
Biovremenskih napovedi je več vrst, najpogostejša je splošna, ki je namenjena najširšemu krogu ljudi in le izjemoma omenja vpliv vremena na bolnike ali posamezne vrste bolezni. Njena sestavna dela sta opozorilo na morebitno toplotno obremenitev in podatek o UV-indeksu, pogosto pa tudi opozorilo na stopnjo onesnaženosti zraka. Interna biovremenska napoved opozori na jakost vremenskega vpliva in verjetnost za sprožitev določenih bolezenskih simptomov. "Ločimo med sicer zdravimi ljudmi, ki začutijo težave ob vremenskih spremembah, in kroničnimi bolniki, ki se jim ob določenih vremenskih stanjih bolezenski simptomi okrepijo ali presežejo prag zaznavanja," pravi Tanja Cegnar. "Med značilne vremensko pogojene težave prištevamo težave z zbranostjo, potrtost, razdražljivost, hitrejšo utrujenost, občutek notranjega nemira, nerazpoloženost, glavobol, slabo počutje brez pravega vzroka, tako imenovane fantomske bolečine v manjkajočih udih, bolečine na mestih že saniranih poškodb, motnje spanja, tudi povečano agresivnost. Med kroničnimi boleznimi, ki jih pogosto povezujemo z okrepljenimi simptomi ob vremenskih spremembah, so na prvem mestu bolezni dihal, ožilja in srca ter tudi kolike, krči in nekatere revmatične težave. Pogosti so odzivi pri ljudeh, ki imajo povišan ali nizek krvni tlak. Migrena se močno odziva na vremenske razmere, enako lahko rečemo za razne psihične in nevrološke težave. Raziskave so pokazale povečano pogostost srčnih in možganskih kapi ob določenih vremenskih stanjih. Vendar naj poudarim, da zaradi vremena ne zbolimo, vreme je le sprožitelj ali pa okrepi že prisoten bolezenski simptom. V splošnem bi lahko rekli, da se telo odzove na delu, ki je najšibkejši oziroma ga je bolezen že oslabila."
Pozor, sevanje!
Zadnja leta se meteorologi veliko ukvarjajo z učinki ultravijoličnega sevanja. To je namreč glavni dejavnik tveganja za maligni melanom, vrsto raka, ki hitro prizadene tudi druge organe, pojavi pa se lahko kjer koli na koži. Tanja Cegnar pojasnjuje: "Sezonsko tanjšanje zaščitne ozonske plasti in s tem nekoliko močnejše UV-sevanje je tudi v zmernih geografskih širinah, vendar so na severni polobli za pogostejše obolevanje za kožnim rakom krive predvsem spremenjene življenjske navade v drugi polovici minulega stoletja. Včasih je bila statusni simbol bela polt, po drugi svetovni vojni pa od sonca zagorela polt. Koža ima spomin in si škodo zaradi sončnih opeklin zapomni. Posebno škodljive so akutne sončne opekline v otroštvu. Posledice se pogosto pokažejo šele čez več let ali desetletij. Pa ne gre le za najhujše posledice, kot je kožni rak, ob pretiranem izpostavljanju soncu koža izgubi prožnost in se pospešeno stara. Tudi očem so sončni UV-žarki nevarni, zato priporočamo zaščitna očala. UV-žarkov ne vidimo in ne občutimo, opazimo le njihove posledice. To še posebno velja spomladi, ko je ozračje še razmeroma hladno, veter nas dodatno hladi, sonce pa nas kljub temu opeče. Sončni UV-žarki so močnejši v gorah. Upoštevati moramo tudi odbiti del žarkov, ki lahko prejeti odmerek celo podvoji. Zmotno je prepričanje, da smo v vodi varni pred sončnimi UV-žarki, saj v vodo prodirajo bolj vidne svetlobe. Seveda nam nekaj sončnih žarkov dobro dene, na primer za tvorbo vitamina D in za boljše razpoloženje, močnemu soncu pa se izogibajmo oziroma se pred njim ustrezno zaščitimo."
Bolni ljudje v bolnih stavbahIoni v naravi ves čas nastajajo in tudi hitro izginjajo. Njihov vpliv najbolj opazimo pred nevihto, ko močno naraste število pozitivnih ionov v ozračju, zaradi česar postanemo razdražljivi in nemirni, ko pa se po nevihti izrazito poveča število negativnih ionov, se počutimo sveži in polni energije. Nastanek negativnih ionov spodbujajo kozmična sevanja, sončevo sevanje, dež, pršenje vode in ogenj. Na podeželju jih je približno 1500 na kubični centimeter zraka, na ulici velemesta trikrat manj, v železobetonskih zgradbah, ki delujejo kot Faradayeve kletke, pa njihovo število pade na samo petdeset. Posledice pri ljudeh so hitra utrujenost, glavobol, alergije in oslabljen imunski sistem, ki po podatkih nekaterih raziskav v nekaj letih prerastejo v kronične bolezni pri kar četrtini prizadetih.
Slovenci menimo: Najbolj pomaga fizična aktivnostV raziskavi, s katero smo hoteli iz prve roke izvedeti, koliko vreme res vpliva na nas, je sodelovalo 507 polnoletnih Slovencev. Petina vprašanih je na vreme imunih, vsi drugi vremenske vplive občutijo, večina kot občasne (40 odstotkov) ali redne (20 odstotkov) težave s počutjem in zdravjem. Največkrat gre za utrujenost in zaspanost, bolečine v sklepih in brazgotinah (po poškodbah, operacijah), motnje spanja, glavobol, brezvoljnost in potrtost, ki se jih dobra tretjina vprašanih loti s športom in rekreacijo, četrtina si predpiše počitek, četrtina pa ne naredi nič in vdano čaka, da zoprni vpliv popusti. Naše anketirance pri vremenu najbolj moti mraz, najbolj priljubljena letna časa pa sta pomlad in poletje, kar desetkrat bolj kot zima. www.dnevnik.si
Lani so potresi, poplave, orkani in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki so bičali zemeljsko površje, povzročili številne človeške žrtve in ogromno gmotno škodo. Leta 2003 ni bilo dosti bolje. Vročinski val, ki je zajel zahodno Evropo, je posredno povzročil smrt 50.000 ljudi. Tudi vsakodnevno vreme pri večini povzroča najmanj sitnobo. Res postajamo vse bolj občutljivi za vreme ali gre bolj za to, da nas tepe način življenja, ki nas vse bolj odmika od ritma, v katerem smo stoletja sobivali z naravo? Česa se lahko nadejamo, če se bodo uresničile napovedi svetovne meteorološke organizacije, da bodo ekstremni vremenski pojavi v prihodnosti še pogostejši in bolj intenzivni?
