Jesenski meseci so v kuhinji še posebej živahni. Začne se obdobje pripravljanja ozimnice, v shrambi se znajdejo kupi jesenskih plodov, ki jih ni moč takoj porabiti, zato jih je potrebno ohraniti tudi v oblikah, v katerih bodo počakali dlje časa. V septembru se bohotijo še nekateri ostanki poletnih plodov, ki jih je pametno konzervirati, da vas bodo na to toplo obdobje spominjali v mrzlih mesecih.

Sadje lahko hitro konzervirate v obliki sadnega masla, želejev, marmelad in kompotov. Razlika med marmelado in želejem je v tem, da se pri želeju uporabi le sok sadja, medtem ko se samo meso sadeža ne uporabi, pri marmeladah pa se uporablja oboje, tako sok kot meso. Maslo pa se pripravlja samo iz sredice, medtem ko se sok odcedi in izpari.

Seveda lahko hkrati ubijete dve muhi na en mah. Jabolka umijte, razrežite in jim v mlinčku za hrano odstranite kožo in peške. Sok nato odcedite in tako dobite samo sredico, kateri dodajte sladkor, cimet, rjav sladkor in malo jabolčnika. Mešanico segrevajte na d ognjem. Mešanico morate kuhati pet do šest ur, dokler ne postane karamelizirana. Enak postopek velja za pripravo masla iz buč. Sok porabite za pripravo želeja. Po želji lahko jabolčno maslo namesto s sladkorjem osladkate z domačim medom.

Prave gospodinje vedo, da marmeladam in želejem ni potrebno dodajati nobenih aditivov. Večina želejev se danes naredi iz sadnega soka, sladkorja in pektina. Pektin pa je pravzaprav odveč, saj ravno prav zrelo sadje vsebuje lasten pektin. Najbolje je, da sadje gojite sami in sproti preverjate zrelost sadeža.

Če to ni mogoče, se seveda lahko zatečete k preverjeni metodi dodajanja pektina v sok ali sadje, če pripravljate marmelado. Sadje razrežite na majhne koščke in jih zavrite v posodi skupaj s sladkorjem in pektinom. Dodajte tudi nekaj limoninega soka. Razen sladkorja, vaše sadje ne potrebuje nobenih drugih dodatkov. Le-ti bodo prevzeli pravi okus sadja. Pravilo je, da mora biti v marmeladah več sadnega deleža kot sladkorja. Tako omogočite, da v ospredje pride pravi okus sadja.

Sadje in zelenjavo lahko seveda ohranjate tudi v osnovni obliki, vendar se morate držati določenih pravil. Najboljše je sadje, ki dozori pozno. Če ste sadje obrali, preden je dozorelo, če je mraz prišel prezgodaj, potem morate preprečiti dehidracijo sadeža preden popolnoma dozori. Za hruške obstaja preprost trik. Z navadnim voskom prekrijte njihov pecelj. To bo preprečilo izgubo vlage. Vosek stopite, nato pa pecelj hruške enostavno pomočite vanj.

Hruške ali drugo sadje, ki ga nameravate hraniti čez zimo, obirajte in prelagajte skrajno previdno. Ne dovolite, da se poškoduje. Sadje, ki je samo padlo iz drevesa, je neprimerno za shranjevanje. V poštev pride le ročno obrano.

Etilen, ki ga proizvaja sadje, povzroča nadaljnje zorenje. Etilen pa povzroča tudi hitrejše odganjanje krompirja, zato nikoli ne smete shranjevati krompirja in jabolk v istem prostoru. Medtem ko si ponavadi želimo, da hruške v shrambi dozorijo, si prehitrega zorenja jabolk ne želimo, saj se iz hrustljavih, čvrstih in okusnih sadežev spremenijo v mehke, uvele in vodene.

Če skupaj shranjujete hruške in jabolka, bo rezultat gnitje. Skrivnost dobrega shranjevanja je v kombiniranju efektov etilena. Proizvajanje etilena se poveča, ko se temperatura ambienta dviguje, zato morate sadje shraniti v hladnem, neogrevanem prostoru, pazite pa, da temperatura v prostoru ne pade pod 0°C. Prostor mora biti tudi zračen, da preprečite kopičenje etilena v prostoru. Sadju ne škodi niti vlaga - prej mu koristi.

Za shranjevanje so idealni leseni zaboji, v katere boste sadje naložili le v eni plasti, kljub temu pa boste zaboje lahko nalagali enega na drugega in še vedno omogočali cirkulacijo zraka. Vsak sadež posebej zavijte v papir, da preprečite dotikanje.

Če boste shranjevali lastno sadje, vas čakajo lepa presenečenja. Opazili boste, da se okus in vonj sadja spreminjata, pogosto na bolje. Najboljše jabolčne pite so iz shranjenih jabolk, tik pred koncem zime. Njihov okus je najbolj skoncentriran. Z nasmeškom boste obšli sadje v trgovini, ki je sredi zime brez okusa in nenavadne strukture.

Vir: lifestyle.enaa.com