Piše: dr. Janez Drnovšek

Dragi člani, prejemam številna vaša pisma. Zahvaljujem se zanja, prav tako za vaše ponudbe o sodelovanju in pomoči. Postopno odgovarjam na vaša pisma, nekatere med vami sem že povabil, da mi pomagate.

Pregledujem tudi predloge, ki jih dajete. Nekateri so prav zanimivi. Eden izmed takšnih je npr. ideja o temeljnem enotnem dohodku. Vsekakor je zelo privlačna misel, da bi vsakomur zagotovili nek temeljni dohodek, ne glede na to kdo je, kaj in kje dela ali ne dela. V skladu s cilji Gibanja za pravičnost in razvoj je, da bi zagotovili dostojno preživetje vsakemu državljanu in v končni perspektivi vsakemu človeku. Torej nek dohodek, ki je lahko skromen, a takšen, da bi vsakomur zagotovil dostojno, četudi skromno življenje. To bi moral biti končni cilj uravnotežene in pravične družbe.

Vsak, ki se kaj spozna na ekonomijo, bo seveda takoj rekel, da je ideja lepa, a utopična. Da ni izvedljiva v resničnosti današnjega sveta. Da država svojih financ ne more uskladiti, če bi morala zagotavljati sredstva za takšen temeljni dohodek vsakomur. Da je javno finančno to nevzdržno, bodo rekli. In najbrž imajo prav.

Morda pa bi vseeno veljalo vse to malo preračunati. Morda bi se lahko odpovedali čemu drugemu, da bi dosegli takšen cilj. Ugotoviti bi morali, koliko sredstev bi za to dejansko potrebovali in potem iskali variante pokritja. Morda pa bi se na koncu kakšna izšla.

Kar zamislite si, kakšna gigantska sprememba bi bila, če bi naenkrat vsak državljan imel zagotovljeno možnost preživetja. Nič več ne bi bilo tarnanja o nezaposlenih in odrinjenih. Do neke točke bi bili vsi enaki. Do enotnega temeljnega dohodka. Od tu naprej pa bi se seveda razlikovali in dosegali različne dohodke, glede na delo in sredstva s katerimi razpolagamo. Nič več pa ne bi bilo Damoklejevega meča nezmožnosti materialnega preživetja nad našimi glavami. Delovali bi lahko bolj sproščeno v naših odnosih in morda celo ustvarjali več kot zdaj.

Država že zdaj namenja precejšnja sredstva za različne socialne izdatke, tako da povečanje javnih izdatkov morda ne bi bilo tako zelo veliko, a sistem bi bil veliko bolj pregleden, enostave in najbrž bolj pravičen.

Morda bo pa še kdo med vami pograbil vrženo rokavico in sprejel izziv. Lahko bi malo preračunali vse skupaj. Med našimi člani in simpatizerji so tudi ekonomisti in morda bi malo delali na tem. Vem, da za nekatere med vami takšno razmišljanje ni povsem novo.

Morda bi kdo med vami o tej tematiki kaj povedal tudi na zboru Gibanja za pravičnost in razvoj, ki bo 28. maja. To bi lahko bila ena od tem Gibanja v naslednjem obdobju. Saj veste, včasih so rekli, nemogoče je mogoče.

Vir: http://www.gibanje.org/