Evropska komisija je izdala poročilo, ki v središče pozornosti postavlja izgubo zemljišč zaradi urbanizacije. Komisija nepremišljeno pozidavo razume kot enega večjih problemov EU, ki je med letoma 1990 in 2000 na dan izgubila 275 hektarov zemljišč.
Polovica zemljišč je izgubljenih za vedno, saj so pozidana z neprepustnimi materiali. Najslabše razmere in najvišjo raven pozidave imajo Malta, Nizozemska, Belgija, Nemčija in Luksemburg. Pozidava zemljišč z materiali, ki ne prepuščajo vode, pomeni izgubo bioloških funkcij zemlje in povečano nevarnost poplav. Poročilo omenja tudi načine, kako se spoprijeti s tem problemom.
Gre predvsem za izboljšano načrtovanje rabe prostora in vnovičen premislek o subvencijah, ki neposredno spodbujajo prekomerno pozidavo. Komisija navaja tudi ukrepe, ki lahko omejijo škodo, ko se pozidavi ni mogoče izogniti. Med ukrepi izpostavlja načrtovanje zelenih streh in parkirišč, ki prepuščajo vodo.
Poročilo hkrati predlaga tudi nadomestilo za pozidano zemljišče. To pomeni, da bi uvedli ukrepe za izboljšanje stanja zemljišč na določenih območjih, zato da bi omilili škodo, ki je nastala s pozidavo na drugih območjih. Evropska komisija je za zaščito zemljišč že leta 2006 predlagala direktivo, ki pa je zaradi nasprotovanja nekaterih držav obstala v Evropskem svetu.
Evropska komisija je izdala poročilo, ki v središče pozornosti postavlja izgubo zemljišč zaradi urbanizacije. Komisija nepremišljeno pozidavo razume kot enega večjih problemov EU, ki je med letoma 1990 in 2000 na dan izgubila 275 hektarov zemljišč. 
