Duša in duh
V besedilih, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, naletimo na dva pojma, ki sta očitno v nekakšni relaciji z intelektom, namreč duša in duh. Na kaj bi se sicer duša in duh lahko nanašala, če ne na določene aspekte intelekta? Saj, če prav razmišljamo, kaj drugega pravzaprav sploh ni.

Duša običajno označuje duhovno komponento človeškega bitja, tisto, ki se izloči ob smrti in odide v »onostranstvo«. Duša torej uporablja fizično telo kot začasen materialni pripomoček, ki ji pomaga do določenih spoznanj v telesnem življenju, ki traja le delček njenega nesmrtnega bivanja.

A ta pripomoček ni bistven za njeno siceršnje delovanje, saj naj bi duša ohranila praktično vse ostale intelektualne sposobnosti – razum, čustva, občutke, z izjemo fizičnih občutkov. Celo želje! Duša strastnega kadilca lahko v onostranstvu poseduje željo po kajenju, ki pa je brez fizičnega telesa ne more zadovoljiti. Iz kontaktnih seans z dušami umrlih lahko razberemo, da ima duša vse intelektualne sposobnosti živega človeka; edino, kar ji manjka, da bi se počutila kot »normalen človek« je fizično telo. Ki pa ga ne pogreša preveč, saj je fizično telo zanjo zelo utesnjujoč in naporen pripomoček ter vir trpljenja.

Zdi se torej, da bi izrazu »duša« po teoriji o Velikem intelektu še najbolj ustrezal izraz »individualni intelekt«.

Kaj pa duh? »Sveti duh« naj bi bil po krščanskem izročilu gibalo vse kreacije, tisto, kar oživlja celotno stvarstvo. Kadar so klicali svetega duha, so želeli priklicati tisto, kar naj bi predstavljalo neskončno modrost, moč in ljubezen. Relacija med Bogom in duhom ni popolnoma jasna. Zdi se, kot bi duh opravljal tisto (operativno) nalogo, ki je Bog kot vrhovni nadzornik ne želi, saj bi to nekako ne sodilo k njegovemu položaju. Izraz »duh« ali »sveti duh« bi po TVI še najbolj ustrezal izrazu »Veliki intelekt«, saj je ta prapočelo in gibalo vsega, kar je.

V nadaljevanju bomo pri obravnavi posameznih filozofskih idej in tez pogosto uporabili naslednji »trik«: besedo »duša« bomo zamenjali z izrazom »individualni intelekt«, besedo »duh« pa z »Veliki intelekt«; tako bo marsikaj postalo mnogo bolj, če ne popolnoma razumljivo.

* * *

Koncept, ki ste ga spoznavali zgoraj, je seveda laž. A veliko manjša od tiste, ki ji zdaj morda dajete veljavo. Noben koncept ne more pojasniti Resnice. Da bi obvarovali um pred prevelikim naporom, se je koristno pred visokim ciljem opreti na nekaj miselnih opor, od katerih se  lahko odženemo naprej.

KONEC

Zoran Železnikar
http://www.prisluhni.si