Človeška bitja so že od nekdaj predelovala hrano; predelovanje hrane je aktivnost,
ki je samo človeška. En način predelovanja živil je kuhanje.
Tradicionalna predelava hrane je imela dve funkciji: da jo je naredila bolj
prebavljivo in da je bila v času pomanjkanja na zalogi. Rezultat so bile najrazličnejse
klobase in tradicionalni mesni pudingi ter vampi. Na spisku so bili tudi kisel
kruh, fermentirani pšenični produkti, sir in drugi fermentirani mlečni izdelki,
kumarice, kislo zelje, pijače narejene iz grozdja, alkohol ter lakto-fermentirane
pijače.
V preteklosti so hrano predelovali kmetje in rokodelci, kot so peki, sirarji,
mlinarji itd. Rezultat je bila odlična hrana in dobiček je ostal na kmetijah
in v kmetijskih skupnostih, kamor je spadal - predelovanje hrane bi moglo biti
lokalna industrija.
Najbolj pomembno pa je to, da tradicionalna predelava hrana izboljša ali dvigne
hranilno vrednost hrane. Pri tradicionalni peki kruha se nevtralizirajo neprebavljive
snovi v zrna, da telo lažje vsrka minerale; izdelovanje jogurta, kefirja in
podobnih mlečnih produktov omogoči, da postanejo hranilne snovi v mleku lažje
prebavljive.
Industrijska predelava
Na žalost smo v modernih časih nadomestili ročno predelavo za industrijsko
predelavo, ki dejansko uničí hranljive snovi v hrani, namesto da bi jih povečala.
Naša hrana postane tako težje prebavljiva. Poleg tega je industrijska predelava
odvisna od produktov, ki imajo negativ učinek na naše zdravje, kot so sladkor,
bela moka, predelana in hidrogenizirana olja, aditivi, sintetični vitamini itd.
Vse to so orodja prehrambene industrije.
Pripravljeni na zajtrk? Poglejmo si tipičen ameriški zajtrk, ki sestoji iz kosmičev,
posnetega mleka in pomarančnega soka.
Suhe žitne kosmiče naredijo s pomočjo procesa, ki se imenuje ekstruzija. Najprej
naredijo iz zrn kašo, nakar jo dajo v stroj, ki se imenuje ekstrudor. Zrna potisnejo
skozi majhno odprtino pod visko temperaturo in pritiskom. Odvisno od oblike
odprtine se zrna spremenijo v živalske podobe ali trakove ali so napihnjena
(kot napihnjen riž). Z rezilom najprej ločijo vsak kosmič, nato gredo naprej
skozi dulce, nakar jih poškropijo s plastjo olja in sladkorja, da zavarujejo
kosmičevo površino pred mlekom, da ostanejo hrustljavi.
Paul Stitt nam v svoji knjigi, Fighting the Food Giants, govori, da se pri procesu
ekstruzije uniči večina hranilnih snovi v zrnju. Uničijo se maščobne kisline,
uničijo se celo kemični vitamini, ki jih dodajo na koncu. Aminikisline postanejo
s tem procesom zelo strupene.
Tako nastanejo vsi kosmiči v škatlah, tudi tisti, ki jih prodajajo v trgovinah
z zdravo prehrano. Vse naredijo po istem postopku in ponavadi v istih tovarnah.
Vsi suhi kosmiči v škatlah so ekstrudirani kosmiči.
Kosmiči so multi-biljonski posel, ki je ustvaril veliko bogastvo. In ker toliko
ljudje je kosmiče za zajtrk bi se pričakovalo, da bi se nasle študije o vplivu
ekstrudiranih kosmičev na človeka. A v znanstveni literaturi teh študij ni objavljenih.
Eksperiment s podganami
Dovolite mi, da vam povročam o dveh študijah, ki ju niso objavili. Prvo je
opisal Paul Stitt. Govori o eksperimentu, ki ga je izvedlo podjetje za proizvodnjo
kosmičev. Štiri skupine podgan so bile na posebni dieta. Prva skupina je dobivala
navadno polnozrnato pšenico, vodo in sintetične vitamine ter minerale. Drugi
skupini so dajali napihnjeno pšenico (in ekstrudirana žita), vodo in iste dodatke.
Tretji skupini so dajali samo vodo. Četrta je dobila samo vodo in kemične dodatke.
Podgane, ki so dobivale samo polnozrnato pšenico so živele eno leto. Tiste,
ki so dobile samo vodo in vitamine, so živele dva meseca. Živali, ki niso dobile
nič drugega kot vodo, so živele približno en mesec. A študija je pokazala, da
so podgane, katerim so dajali samo vitamine, vodo in toliko napihnjene pšenice
kot so je živali želele, so umrle v roku dveh tednov…umrle so pred podganami,
ki niso dobivale hrane. Vzrok, da so podgane poginile ni tičal v podhranjenosti.
Obdukcija je pokazala nefunkcioniranje želodčne slinavke, ledvic in jeter in
degeneracijo živcev v hrbtenici, vse to so znaki inzulinskega šoka.
Taki rezultati so pokazali, da vsebuje napihnjeno žito nekaj zelo strupenega
v sebi! Beljakovine so po molekulski strukturi zelo podobne določenim toksinom.
Ta pritisk, ki povzroči, da se zrno napihne, lahko povzroči kemične spremembe,
ki spremeni hranljivo zrno v strupeno substanco.
Obstaja še drug neobjavljeni eksperiment izveden v 60-ih. Raziskovalcem univerze
Ann Arbor University je bilo dodeljenih 18 laboratorijskih podgan. Razdelili
so jih v tri skupine: prva skupina je dobivala koruzne kosmiče (corn flakes)
in vodo, druga skupina je dobilvala škatlo v kateri so bili koruzni kosmiči
in vodo, tretja skupina je dobivala podganjo hrano in vodo. Podgane iz tretje
skupine so bile skozi celoten eksperiment dobrega zdravja. Podgane, ki so jedle
škatlo so postale letargične in naposled umrle za podhranjenostjo. A podgane,
ki so jedle koruzne kosmiče in vodo so umrle pred tistimi, ki so jedle škatlo!
(Zadnja podgana, ki je jedla koruzne kosmiče je umrla na dan, ko je umrla prva
podgana, ki je jedla škatlo.)
A pred smrtjo so podgane, ki so jedle koruzne kosmiče razvile šizofreno obnašanje,
imele napade, grizle drug drugo in nazadnje dobile krče. Zaključek tega eksperimenta
je bil, da je škatla vsebovala več hranljivih snovi, kot koruzni kosmiči. Ti
rezultati niso bili nikoli objavljeni in podobne študije niso bile nikoli več
izvedene.
Kosmiči, ki jih prodajajo v trgovinah z zdravo prehrano so narejeni po istem
postopku. Mogoce vas bo to šokiralo, a polnozrnata ekstrudirana žita so verjetno
nevarnejša od tistih, ki gredo čez pult v navadnih marketih, zato ker vsebujejo
višji beljakovinski delež, in beljakovine so tiste, ki jih denaturirajo v tovrstnih
procesih.
Torej, kaj boste zajtrkovali? V Nourishing Traditions sem razložila, da bi
se morali vrniti k pripravi domačih ovsenih kaš. Kaša se mora namakati skozi
noč v kislem mediju, da se znebimo neprebavljivih snovi. Namakanje nevtralizira
tanine, sestavljene beljakovine, zaviralske encime in kislino. Žito namočite
v toplo vodo in dodatjte eno čajno zličko nečesa kislega, kot je jogurt, sirotka,
limonin sok ali kis. Naslednji dan kuhajte kašo priblizno eno minuto. Seveda,
ovseno kašo lahko jeste z maslom ali s smetano, kot so jo jedli naši pradedje.
Hranilne snovi v maščobah so potrebne, da vsrkajo hranilne snovi iz zrn.
Pomarančni sok
Pomarančni sok velja kot zdrav napitek, predvsem za zdrav zajtrk. A proizvodnja
pomarančnih sokov bo marsikoga šokirala.
Dandanes je predelovalna industrija pomarančnih sokov popolnoma avtomatizirana
in na dan lahko tovarna proizvede 1.800 ton pomaranč, ki jih predela v zmrznjen
koncentrat, čisti sok, olje iz lupin in hrano za govedo.
Med predelovalnim procesom dajejo cele pomaranče v stroj. Dodajo encime, da
iz lupin pridobijo čimveč olja . Pomaranče so zelo škropljena poljščina. Ta
škropiva so v bistvu živčni strupi. Ko dajo pomaranče v stiskalnico, gredo vsi
ti pesticidi v sok.
Kaj pa olupki, ki se uporabljajo kot hrana govedu? Suhe ostanke lupin citrusov
predelajo v pogače, ki so še vedno nabite z organskimi fosfati. Mark Purdey
je dokazal, da so živčni strupi povezani z boleznijo norih krav (BSE). Uporaba
organskih fosfatov je vzrok degeneracije možganov in živčnega sistema krav,
ki jedo z organskimi pesticidi škropljene lupine. In, če to uničuje živčni sistem
krav, obstaja tudi velika verjetnost, da smo tudi ljudje ogroženi. Havajska
študija je pokazala, da je bila poraba sadja in sadnih sokov eden najglavnejših
vzrokov za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Znanstveniki so domnevali, da so pesticidi
v sadju dejanski krivec - in koncentrirani v sokovih, zaradi sodobnih predelovalnih
postopkov.
FDA (Food and Drug Administration) objavila, da ne moremo kupovati soka, ker
je lahko vir škodljivih mikroorganizmov. Mogoče vas bo presenetilo, da so v
predelovalnem procesu sokov, našli glivice, ki so odporne proti tlaku in vročini.
V neki študiji je bilo ugotovljeno, da je 17% nigerijskih tetrapakov pomarančnega
soka in 20% soka manga in paradižnika vsebovalo odporne glivice. V pomarančnem
soku so našli bakterije E. coli, ki so preživele pasterizacijo.
Druga študija je pokazala, da se v pomarančnem soku lahko nahajajo rakotvorne
sestavine. Spet druga študija je pokazala, kako skodljivi so sokovi za zobe.
Še ena stvar v zvezi s pomarančnim sokom. Ste se kdaj spraševali, zakaj predelan
sok ostane moten, zakaj ne nastane usedlina? To je zato, ker dodajo sojin protein
pomešan s topnim pektinom, kar omogoča, da ostane sok trajno moten. Za vse tiste,
ki ste alergični na sojo, bi to bilo mogoče zanimivo.
Vir. www.westonaprice.org
|