Ekologija je del znanstvene domene. Ampak obstajajo tudi druge domene, ki nas vežejo na naravo. Pred eoni let, na primer, so si ljudje našli svoj kotiček v svetu z opazovanjem planetov in zvezd. Vse svoje življenje so podredili zvezdnim ciklom in razvoju, na primer, pomemben projekt se je začel na prvi pomladni dan, pridelek so pobirali ob pojemajoči luni.
Na kratko, njihovo življenje je bilo podrejeni astrologiji. Dandanes znanstveni um tej domeni ni naklonjen. Domnevamo, da je bolj pomembno, da preučimo fizične značilnosti planetov in zvezd, kot da bi živeli po načelu simbolike. Bolj cenimo strokoven jezik psihologije, kot planetarni besednjak. Astrologija izraža praznoverje in nima nobene veze z znanostjo. Spoštujemo zvezdoslovce, ampak zasmehujemo astrologe.
Ali nas naš hladnokrven, distanciran, materialističen pristop odvrača od tega, da bi bili uglašeni z naravo? Ali pa nismo uglašeni s sabo in z drugimi ravno zaradi tega, ker smo prekinili vezi z vesoljnim gibanjem? Vesolje je toliko del narave, kot so to gozdovi in reke, a kljub temu ne slišimo nobenega ekologa, ki bi govoril o planetu ali luni, edino v strokovno-fizičnem pomenu. Mnogo ljudi burno reagira in astrologijo oceni kot nek larifari, to pa zaradi tega, ker pristopajo iz modernističnega vidika.
Sprašujejo, kako lahko ta nebesna telesa vplivajo na življenje na Zemlji? Če gledate skozi materialistične oči, boste videli materialistično realnost, v kateri astrologija nima mesta. Ampak, če oprezate za lepoto, namenom in čarobnostjo univerzuma, boste mogoče le sprejeli starodavno idejo, da sonce, luna, planeti in zvezde del naše biti. So vodilne luči, ki skrbijo, da ne izgubimo stika z okoljem in seveda z nami samimi. Teolog Origen je povedal: “Vsak izmed nas ima v sebi sonce in luno.” Imate lunaren značaj? Živite včasih v čustveni in intelektualni temi, z le migetajočo lučko vodstva?
Ste jezni zaradi vpliva Marsa ali je jeza že kronična? Izživljate venerijanske fantazije? Uživate v lepoti vrta? Leži izvor vaše spretnosti z besedami v Merkurju? Ste deležni Saturnove žalosti? Je kaj uranovskega v vašem življenju? Horoskopom v revijah ali v časopisih ni za verjeti, kajti astrološki vpliv je neskončno velik in veliko bolj sofisticiran. Začne se že z načinom življenja, ki se uglasi z nebeško himno. Lahko se preprosto usedete in začutite globoko spoštovanje do sončnega vzhoda in zahoda. Kdaj pa kdaj lahko opazite na nebu komet ali zvezdni utrinek.
Lahko začutite neverjetno moč vzhajajoče lune na horizontu. Lahko se ustavite in dovolite, da vas prepoji lepota manifestacij na nebu in vam premeša misli in občutke. To je samo začetek neke astrološke občutljivosti. Tako neposredno, čutno in osebno doživetje je dobra podlaga, da si zabeležite položaje planetov in lunine mene. Lahko živite življenje v sencah in v soncu. V mislih lahko nosite s sabo dejstva, ki so postala del vas, ko ste se rodili. In ta planetarna dogajanja so obeležila vašo identiteo v svetu.
Predstavljajte si sebe, kot del neba in tako odkrijte lastno veličino. Osebnost, ki se je skrčila v psihološki ego, se lahko komajda primerja z zvezdo. Na take in podobne načine lahko dosežete pomembne stvari. Lahko se zbližate z naravnim življenjem. Lahko trenirate lastno domišljijo, tako kot trenirate mišice. Vaše življenje lahko postane barvitejše in lepše. Mimogrede vam lahko razumevanje astroloških podob pomaga pri razumevanju vélikih umetnin in religij, ki so se že dolgo nazaj obračale po nasvete k zvezdam.
Marsilio Ficino, platonik iz 15. stoletja, je povedal, da bi vsak posameznik moral imeti narejen mobilni model razvrstitve planetov ob rojstvu, meditirati nanj dnevno in odkrivati univerzum, v katerem živimo. Naše življenje na Zemlji se ne razlikuje tako zelo od življenja na nebu. Tudi tukaj lahko določena oseba, podobno kot Zemlja, služi kot mati, oče, ljubimec, prijatelj, sovražnik. Poseben prostor lahko napeljuje na dom, mir, daljavo. Celotno življenje je ena sama simbolika, kakorkoli, zakaj ne dovoliti nebu predstavo?
Astrološka občutljivost leži na dnu renesančne ideje o “naravni čarovniji”, iz katere bi lahko potegnili neverjetno moč, če bi le poznali njeno podoboslovno kvaliteto. Misleci kot Ficino, Abbot Trithemius, John Dee in Robert Fludd so poznali pravo moč podobovoslovne kvalitete. Ta vizija je za modernega človeka le težko razumljiva, razlika je v tem, ali dopuščate možnost, da narava ima dušo. Je narava živa in pomembna, ali je narava zgolj surov skupek fizičnega materiala, tarča človeškega izkoriščanja?
Sovjetski kozmonavti, ki so potovali v vesolje in zagledali to prostrano praznino, so ob vrnitvi razglasili: “Bog ne obstaja. Nismo ga videli.” Danes, ko astronavti in astronomi “potujejo” med planeti, vidijo prah in pline, in trdijo: “Duša ne obstaja.” Potrebno je gledati skozi oči duše, da bi videli dušo sveta – dušo sveta opazi le oko budnega in sofisticiranega človeka, to je nekdo, ki opazi polno luno in si zase zaželi prav tako popolne rasti, nekdo, ki spoštuje glasbo narave in odkriva pulzirajoče in usklajeno bitje lastnega življenja.
Thomas Moore
Vir: www.resurgence.org/ |