Prisotnost mačke, psa, ptiča ali celo ribe v vašem domu ima vrsto pozitivnih
učinkov na telo in dušo, so prepričani strokovnjaki. Tisti, ki ste lastniki
domače živali, se z njimi gotovo strinjate. Poglejmo, zakaj.
Delovanje na psiho
Hišni ljubljenci so boljši kot pomirjevala, učinkovitejši kot masaža in izboljšujejo
kvaliteto našega življenja, saj:
Dvigujejo razpoloženje
Prisotnost hišnega ljubljenca v hiši, njegova igra, zvest pogled in toplina
imajo enak učinek kot meditacija. Od njih dobimo brezplačno in nekritično ljubezen,
ki odganja črne misli in pozitivno vpliva na počutje in samospoštovanje.
Zmanjšujejo skrbi
Zaradi gracioznega gibanja in brezbrižnega poležavanja mačke na nas delujejo
pomirjujoče. Ko jih božamo, se hitro sprostimo. Iz komunikacije z njimi se naučimo
osvoboditi od družbenih omejitev in občutkov agresije.
Premagujejo nespečnost
Psi in mačke izboljšajo počutje in ugodno vplivajo na dober spanec. Ko v hišo
pride pes, se lahko težave z nespečnostjo zmanjšajo kar pri 74 odstotkih ljudi.
Razlog je v tem, da se ob hišnem ljubljencu počutimo zaščiteni in čustveno polni.
Dobro vplivajo na partnersko razmerje
Študije v ZDA so pokazale, da so pari, ki imajo skupne domače živali, bolj intimni
med sabo, lažje premagujejo stres, po prepirih pa se hitreje pobotajo.
Zmanjšujejo stres, celo v službi
Prisotnost navihanega kužka ali skrivnostne muce zmanjšuje napetosti, izboljšuje
razpoloženje, nevtralizira agresivnost in zmanjšuje nivo stresa.
Učinki na telo
Veselo poskakovanje pred odhodom na sprehod ali umirjeno predenje so zdravila,
ki jih moramo jemati v velikih količinah iz petih razlogov:
Hišni ljubljenci regulirajo krvni tlak
Posebej učinkoviti so, če jih držimo v naročju, dovolj pa je že, če jih opazujemo
med spanjem in pozorno sledimo ritmu njihovega dihanja - pomirjujoči učinek
bo takojšen.
Ščitijo srce
Ljudje, ki so doživeli infarkt, se hitreje zdravijo, če imajo ob sebi psa ali
mačko. Živali umirjajo bitje srca in dajejo občutek ugodja.
Delujejo proti bolečinam
Psi in mačke s svojim izkazovanjem ljubezni in privrženosti izzovejo izločanje
hormona sreče - endorfina, ki deluje kot naravni anestetik. V primerih glavobola
ali celo migrene, bolečin v trebuhu ali zatrdelosti v vratu je prisotnost hišnega
ljubljenca naravno zdravilo, ki občutno izboljša navedene težave.
Izboljšajo odpornost
Bližina domače živali odpira pot pozitivnim čustvom in dobremu razpoloženju
ter dobro deluje na človekov imunski sistem. Lastniki psov in mačk manjkrat
zbolijo za gripo in prehladom in si po infekcijah hitreje opomorejo.
Zmanjšujejo mišično napetost
Umirjeno in vedro ozračje, ki ga ustvari pes, izzove fiziološke reakcije, nasprotne
stresu, kar posebej pomaga pri kroničnih obolenjih. Mišice se sprostijo in bolečina
se zmanjša.
Kaj se lahko naučimo od njih?
Mačka je svobodno, skrivnostno in graciozno bitje, ki nas uči skrbeti zase
in uveljavljati svoje potenciale. Od mačk se lahko naučimo:
Poudariti senzualnost. Drgne se nam ob noge in želi našo pozornost,
trenutek kasneje pa je že neulovljiva. Misteriozna in elegantna se lahko med
tekom izogne vsem krhkim in lomljivim predmetom v vašem stanovanju, zato se
lahko od nje naučimo gibkosti in senzualnosti.
Negovati se. Mačka približno pol dneva posveča svoji negi , čiščenju,
raztegovovanju, skakanju in predenju. Kaže nam, kako pomembno je skrbeti zase
in za svoje dobro počutje.Uživati v trenutku. Mačka živi v sedanjosti in v njej
uživa. S tem nas uči umetnosti uživanja v vsakem posameznem trenutku.
Uživati v svobodi. Mačka ima močno osebnost, ki se lahko prilagaja,
a nikoli do konca udomači. Je neodvisna, ignorira hierarhijo in na vse gleda
kot na sebi enakovredne. Zvesta je svoji naravi, a zna spoštovati tudi drugačne
od sebe (zato se velikokrat izvrstno razume s psi).
Ne lastiti si stvari. Medtem ko pes čuva svoje igračke, mačka ne goji
lastniških zahtev. Ko se neha igrati, ji lahko igračko mirno vzamete. Od nje
se lahko naučimo osvoboditi se od materialnega sveta in se posvetiti pomembnejšim
stvarem v življenju.
Reči "ne". Če mačko ljubkujemo proti njeni volji, se bo uprla,
pihala bo in morda uporabila tudi svoje kremplje. Uči nas, naj ne počnemo, česar
v resnici ne želimo.
Visoko leteti. Mačka lahko daleč skoči in rada leži na visokem mestu.
Če jo posnemamo, se bomo navzeli njene vitalnosti in poguma.
Pes je komunikativen, nezamerljiv in ljubeč partner, od katerega se lahko
veliko naučimo o odnosih z drugimi ljudmi. Uči nas:
Vzpostaviti stik. Pes potrebuje družabno življenje, samota in izolacija
ga onesrečujeta. Pes nas uči radosti skupnega življenja, povezanosti, prijaznosti
do drugih in vzpostavljanja novih stikov.
Zvestobe. Pes je najboljši zgled zvestobe, saj je brezpogojno zvest:
čaka gospodarja, ga spremlja ne njegovih poteh in velikokrat mu je zvest tudi
po smrti.
Pokazati čustva. Iskreno veselje ob izkazani nežnosti ali tiho cviljenje,
ko si ne vzamemo časa zanj … Pes je kot odprta knjiga občutkov, ki se jih ne
boji pokazati. Od njega se lahko naučimo odpreti se drugim ljudem, biti spontani
in spoštovati ljudi.
Napeti ušesa. Za dobro komunikacijo moramo znati dobro slišati. Pes
vloži veliko energije v to, da sledi vsakemu našemu gibu in glasu ter mu skuša
ugoditi. Od njega se lahko naučimo empatije in spoštovanja čustev drugih.
Govoriti z očmi. Oči govorijo brez besed in lahko povedo marsikaj. Zazrite
se v oči vašemu psu in se iz njegovega pogleda naučite, da je ljubezen najpomembnejša
stvar na svetu.
Dati tačko. Pes začuti našo potrebo po nežnosti, žalostne trenutke in
malodušnost. Takrat nam da tačko ali nam položi glavo v naročje. Podobno bi
morali ravnati mi, ko naš partner ali prijatelj potrebuje našo pomoč.
Reči "hvala". Pes je vedno hvaležen gospodarju, saj je to
del njegove narave. Hvala nič ne stane, dobro dene tistemu, ki jo izreka in
tistemu, ki jo sprejema, ublaži napetosti in nas uči ceniti najmanjše, včasih
pozabljene življenjske radosti.
Manca Mirnik - www.siol.net
Prispelo po E-pošti.
|
Hišni ljubljenci za zdravje
Prispeval/a: sonceživljenja dne petek, 20. januar 2006 @ 09:04 CET
Ko sem svojega ljubljenčka prinesla domov, je bil silno prestrašen, ni privolil niti v to, da bi stala v njegovi neposredni bližini. Prav počasi je pridobival na zaupanju. Na začetku je naredil samo droben korak proti meni in me z budnim očesom opazoval, pozibaval se je in bil v stalni pripravljenosti. Kar nekaj mesecev je potreboval, da je njegov strah izpuhtel.
In čez nekaj mesecev …..
Kako čudovita žival. S svojimi kot oglje črnimi očmi je povedal vse. Deloval je kot najbolj razumevajoč prijatelj. Ob vsaki moji potrtosti je prikorakal v naročje, njegov velik kljun je drsel po mojem licu, glavo je položil v dlan. Če sem zbolela, je prilezel v posteljo in legel poleg mene. Dovolil je, da sem raztegovala njegova krila, ga božala po trebuhu.
In kakšno veselje, ko sem prišla domov. Takoj, ko sem ga osvobodila (bil je namreč v veliki kletki, ali pa je bil pripet na stojalo, saj je sicer povzročil veliko škode) je korakal za menoj in zelo očitno pokazal, da bi mu še bolj ugajalo, če bi potoval na moji rami. Ob hitrejših korakih je zavzel »dirkalni« položaj, no pa tudi močnejši oprijem (ki si ga poleti kar dobro občutil). Do otrok ni bil nikoli napadalen. Bil je zelo molčeč papagaj, oglašal se je zelo redko, ko je bil razposajen ali pa zelo jezen. Takrat je z nogo udarjal ob palico.
Tudi papagaj lahko dviguje razpoloženje, osvobaja od občutkov agresije, ob njem se sprostimo……
Darinka Šajn
Hišni ljubljenci za zdravje in kulinarični užitek
Prispeval/a: MC dne sreda, 1. februar 2006 @ 08:39 CET
Pravzaprav je nerazumljivo, zakaj imamo zahodnjaki na krožniku tako radi predvsem prašičke, kravice, ovčke, piščančke in purančke. Zakaj ne bi poizkusili psičkov !!! Na ta način bi lahko v trenutku rešili npr. problem pasjih azilov. Zmanjšali bi porabo škodljivega mastnega mesa, pridelanega v nenaravni reji in ga zamenjali z bolj zdravim – pasjim. Tudi kar zadeva etiko, bi bilo klanje psičkov veliko bolj »humano« in predvsem bolj ekološko kot pa klanje govedi, ovac, piščancev itd. Pridelava psov, ki jih jedo npr, v Vietnamu je bolj ekonomična od naše pridelave mesa v smislu količine porabljene energije na kilogram pridelanega mesa. Da ne govorimo o aditivih, hormonih in ostalih kemiji, ki jo uporabljajo pri vzreji v industrijskih obratih. Razlike v nehumanosti prevažanje psov po Vietnamski cestah ali s priklopniki, polnimi živine, po naših cestah, so minimalne. In če seštejemo skupno trpljenje psov in ga primerjamo s skupnim trpljenjem živali iz mesnopredelovanih obratov, je slednje veliko večje. Konec koncev psi večino svojega življenja preživijo svobodni, kravice, ovčke in konji pa v človeškem ujetništvu vrsto let opravljajo suženjska dela, preden končajo pod mesarskim nožem.
Vsem ljubiteljem domačih živalih (še posebej kužkov), najbolj pa tistim, ki imate poleg psov radi tudi druge domače živali (npr. jagenčke, odojke,...) predlagam, da preberejo članek na to temo v zadnji številki Mladine (30.januar 2006) in razmislijo o tem, ali ne bi morda – zaradi »humanosti« in zaradi zdravja spremenili svoje navade. Za začetek bi lahko kupilii npr. mladega prašička in ga redili v stanovanju – za tiste, ki imajo radi čohanje naj povem, da obstajajo tudi bolj kosmate pasme svinj. Prašiči so izredno čiste in inteligentne živali – ne vidim razlogov, zakaj ne bi pozitivno učinkovali na psiho, dvigovali razpoloženje in zmanjševali skrbi. Za kužke pa bi bilo najbolje, da bi jih (če so še zelo mladi) najprej malo poredili (recimo do teže maksimalno 10 kg), potem pa naj se jih zakolje - če lastniki sami tega ne zmorejo, lahko to opravilo prepustijo strokovnjaku iz bližnje mesnice. Potem pa – brž na slastno pečenko! Prepričan sem, da pravim gurmanov ne bo žal niti enega samega grižljaja svojega pudlja, zlatega prenašalca ali škotskega ovčarja. (Mimogrede sem se spomnil, da bi znalo biti tudi njihovo čudoviti krzno še uporabno – lastnici, odeti v krznen plašč iz dlak svoje hišnega ljubljenčka, bi ta ostal v prijetnem in TOPLEM spominu še dolgo potem, ko bi se v njej prebavil in izloči zadnji košček pasjega zrezka, klobase ali nabodala)
Za vse tiste, ki ste brez idej predlagam še recept (tudi tega bi lahko objavili v rubriki Zdrava prehrana in dobri recepti):
TIET CANH po Evropejsko (navajam samo sestavine – način priprave prepuščam domišljiji in izkušnjam bralcev):
- mleto pasje meso (najboljše od mladih psičkov)
- drobno sesekljana čebula
- zelišča in arašidi
- šilce sivega pinota
- prelito s presno pasjo krvjo (od buldoga ali od labradorca) z dodatkom limete
Dober tek in ne pozabite – vaš prašiček vam bo hvaležen!
Hišni ljubljenci za zdravje in kulinarični užitek
Prispeval/a: titanic dne sreda, 1. februar 2006 @ 10:13 CET
Da bi jih bilo le čim manj in da bi čimprej spregledali, da ljubezen do hišnih ljubljenčkov (živih igrač) resnično ne sme biti zlorabljena. So živa bitja in odvisna od nas, če jih imamo doma. Od vsake živali, ki jo imamo ogromno dobimo, če smo pripravljeni jo opazovati in sprejeti vso nesebično ljubezen in naklonjenost ter hvaležnost za vse, kar jim naklonimo.
lp Titanic
Hišni ljubljenci za zdravje
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 1. februar 2006 @ 14:10 CET
Za vsak primer svarijo nasprotnika, naj ne stopi bližje. Človečka poteza, bi lahko rekli. Vendar pa tega opozarjajočega obnašanja ne moremo označiti z napadalnostjo. Osvajalna sla in materialna posest, ki jih pozna človek, sta nemreč večini živali tuji. Živali delujejo po instiktu, ki skrbi, da ne vzamejo več, kot je potrebno za preživetje. Človek pa se pusti gnati s preko razuma upravljanimi poželenji. Ubija in pustoši brez občutka za sorazmerje. Prav zaradi tega se govori, da je človek pravzaprav najnevarnejša žival na zemlji.
lep pozdrav vsem in vse dobro,
Miran.
Hišni ljubljenci za zdravje in kulinarični užitek
Prispeval/a: Pips dne sreda, 1. februar 2006 @ 17:46 CET
Hišni ljubljenci za zdravje in kulinarični užitek
Prispeval/a: MC dne četrtek, 2. februar 2006 @ 08:20 CET