Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Hipnoza-Samohipnoza-Sanskrt

Hipnoza in samohipnoza ponedeljek, 27. marec 2023 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Mojca Gregorčič Človek je že v pradavnini ugotovil, da v določenih stanjih zavesti lažje sprejema sporočila, ki mu omogočajo hitrejše doseganje želenega, pa naj bo to ozdravitev ali uresničitev določenih ciljev ali izpolnitev želja. Pri prehodu v ta stanja si je pomagal z različnimi obredi ali rituali, s pomočjo katerih je zamotil zavestni del uma in tako lažje prišel do podzavesti - delovnega področja hipnoze. Zgodovina hipnoze Skozi tisočletja so sumerski svečeniki, perzijski magi, hinduistični jogiji in številni drugi na podoben način uporabljali hipnozo. Morda hipnoza ni toliko stara kot človeštvo, toda že Sumerci, najstarejše kulturno ljudstvo na našem planetu, ki je živelo med Evfratom in Tigrisom, so pred našim štetjem poznali in znali uporabljati hipnozo. O tem pričajo ohranjeni klinopisni zapisi. Podobni zapisi so se ohranili v Indiji v Manujevem zakoniku, v sanskrtu. V starem Egiptu je bila hipnoza znano in uporabljeno terapevtsko sredstvo, o čemer pričajo zapisi na tri tisoč let starem dokumentu, imenovanem Ebersov papirus. Uporabljali so metode fiksiranja – pred obrazom človeka so držali svetleč, vrteč se predmet, ki je zamotil njihov zavestni del uma in jih popelje v hipnotično stanje. Hipnozo so izvajali v posebnih prostorih templjev, kamor so prihajali bolniki spat, moliti k bogovom in kjer so zapadali v hipnotična stanja. Tudi Rimljani so uporabljali sugestivno moč hipnoze, celo pesniki in filozofi so jo uporabljali v besednih dvobojih. Uporaba tempeljske hipnoze se je ohranila vse do srede 6. stoletja. Kasneje so njihovo znanje in dediščino prevzeli krščanski redovniki in s pomočjo molitve, blagoslovljene vode in polaganja rok dosegali čudežne ozdravitve. V letih med 1493 in 1541 je Paracelsus ugotovil, da je pri slehernem zdravljenju pomemben "notranji zdravnik". Poročal je o metodah zdravljenja, ko so bolnike uspavali s svetlečo, vrtečo se kroglo in jim nato posredovali sugestije za ozdravitev. A žal sta temačni srednji vek in inkvizicija, predvsem pa strah pred grmado, potisnil vsa ta starodavna znanja v pozabo, le redka so se ohranila do današnjih dni. Pionir moderne hipnoze je bil zdravnik Franz Anton Mesmer s svojim magnetizmom tam okoli leta 1772, ko je pri nekem pouličnem igralcu na Dunaju čisto po naključju odkril neizmerno moč hipnoze. Opazoval ga je, kako je s pomočjo velikih magnetov spravljal ljudi v neka posebna stanja, da so lažje sledili navodilom. Mesmer, zdravnik in hkrati izreden um in praktik, se je takoj ogrel za novo metodo. V svoji ordinaciji je pripravil mizo z magneti in vabil ljudi, naj ležejo nanjo, da bi zapadli v zdravilni trans in ozdravili. Pri svojem delu je bil uspešen, saj so bili izpolnjeni trije osnovni pogoji za dobro izvedbo hipnoze: ustvaril je idejo o možnosti ozdravitve s pomočjo magnetov, povečal človekova pričakovanja in zamotil človekov um, da je lažje prešel v hipnotično stanje. In zgodilo se je. Seveda magneti pri tem nimajo nobene zdravilne moči, bili so zgolj motilec človekovega uma, nekaj, kar je omogočilo prehod v podzavest, nekaj, kar je ustvarilo pričakovanje in vero v ozdravitev. Naslednji velikan hipnoze, prav tako zdravnik, a veliko bolj previden, saj se je dobro učil na napakah svojega predhodnika, je bil James Braid (1795 - 1860), angleški očesni zdravnik. Sprva si je zadal nalogo, da bo razkrinkal in ovrgel hipnozo ter njene izvajalce, a je bil hitro presenečen nad preprostostjo in uspešnostjo metode. To posebno stanje zavesti je poimenoval hipnoza, po grški besedi hypnos, ki pomeni spanje. A je kmalu spoznal, da je beseda neustrezna, saj so mu ljudje, ki so zapadali oziroma prehajali v stanje transa, povedali, da niso spali, ampak so se popolnoma zavedali okolice. Braid je kasneje želel svojo napako popraviti in zadevo poimenovati "monoideaizem", ker je ugotovil, da so ljudje v globoki hipnozi sposobni intenzivno slediti eni sami ideji dlje časa, kar je v zavestnem stanju precej težko, če ne kar nemogoče. Naslednji velikan v razvoju hipnoze je bil James Esdaile (1880), ki je v svet hipnoze prinesel veliko novega, pa čeprav so njegova dognanja v tistem času zavrgli. Bil je glavni kirurg v zaporu v Kalkuti v Indiji. V nemogočih delovnih in higienskih razmerah je takrat izvedel več kot 1000 kirurških operacij z izredno majhno stopnjo umrljivosti in za anestezijo uporabljal izključno hipnozo. Svoja dognanja je predstavil Angleški kraljevi zdravniški zbornici ter bi zavrnjen in podučen, naj se ne vtika v božje delo, saj nam je bog dal bolečino in jo nihče nima pravice odstranjevati. Renesanso ali preporod je hipnoza doživela v prvi svetovni vojni. Primanjkovalo je etra in nekaj posameznikov – vojakov - je za anestezijo začelo uporabljati hipnozo. Po vojni pa se je s tokom ekonomskih migrantov v Severno Ameriko preneslo tudi znanje hipnoze. Prav tam je hipnoza dosegla nesluten razcvet. Američani so kasneje razvijali hipnozo in jo začeli množično uporabljati. Erickson in Elman bosta vedno zapisana v zgodovino hipnoze, predvsem slednji, to pa zaradi svojih preprostih in učinkovitih metod hipnoze. Tudi sama sem učenka njegove šole. Splošno o hipnozi Hipnoza je naravno stanje globoke, fizične in mentalne sprostitve telesa in uma, ki nam omogoča najiskrenejši in neokrnjen stik s samim seboj in z našo podzavestjo. S pomočjo hipnoze komuniciramo s svojo podzavestjo ter s sugestijami in afirmacijami menjamo obstoječe zapise v podzavesti z novimi, boljšimi in ustreznejšimi za nas. Tako opuščamo stare, neželene navade in razvade na naravni način. Odpravljamo strahove, fobije in tesnobo, izboljšujemo samopodobo, gradimo samozavest in še veliko drugega. Hipnoza je metoda samozdravljenja. Hipnoza je popolnoma naravno stanje zavesti, ki ga doživljamo večkrat dnevno, a se ga ne zavedamo. To stanje doživimo vsakokrat, ko nas pritegne zanimiv film, knjiga ali reklama, takrat, ko "pademo" v dogajanje, poslušamo zanimiv govor politika, učitelja ali kakšne druge osebe, pa tudi, kadar se razjezimo. Otroci večino svojega budnega dneva preživijo v hipnotičnem stanju. Ko vstopamo v hipnotično stanje, sami ali s pomočjo terapevta, je najpomembneje, da si to odkrito želimo, da smo motivirani, da imamo določena pričakovanja in da zaupamo terapevtu. V hipnozi ne spimo, smo popolnoma budni in se zavedamo okolice. Izostrijo se nam čutila, poveča se prekrvavitev telesa in iz hipnoze lahko izstopimo, kadarkoli želimo. V hipnotičnem stanju ne delamo nič proti sebi, nikoli ne gremo prek svojih etičnih in moralnih meja. Vsaka hipnoza je v resnici samohipnoza, kjer nam hipnoterapevt s pomočjo posebnih tehnik pomaga pri vstopu v hipnotično stanje. Samohipnozo lahko sprožimo sami z določenim, prej izbranim geslom. Takšno geslo je lahko vnaprej izbrani in določeni gib, beseda ali vizualizacija, ki ga izberete na predhodnem posvetu skupaj s terapevtom. Prvič tako v hipnotično stanje vstopate s pomočjo terapevta, ki vam preko sugestije preda geslo za samohipnozo. Samohipnoza je odlična podpora oziroma dopolnilo hipnozi in vsem drugim načinom zdravljenja, nadaljevanje terapevtskega dela doma, saj jo lahko uporabljamo kjerkoli in kadarkoli brez prisotnosti terapevta. Osnovno načelo hipnoterapije je compounding oziroma nadgrajevanje, saj vsaka naslednja sugestija okrepi predhodno sugestijo. Človekov um Naš um je sestavljen iz zavestnega dela, podzavestnega dela ali podzavesti in nezavednega dela. Med zavestjo in podzavestjo je kritični faktor, nekakšen mejnik ali prepreka, ki nas ščiti pred vsakodnevnimi sugestijami okolice, saj preprečuje, da sugestije ne gredo direktno v podzavest. Naloga hipnoze in hipnotizerja je zato preskok tega kritičnega faktorja, nekako moramo zamotiti zavestni del, da bi prišli do podzavesti. Delovno področje hipnoze je podzavest, ki je za razliko od zavesti kot prefinjen program, v katerem so zabeleženi vsi podatki sedanjega življenja, pa seveda tudi genetični spomin, spomin prednikov in kolektivni spomin. V podzavesti je vse varno spravljeno in neokrnjeno za razliko od zavesti, kjer lahko številna, nam neustrezna dejstva potisnemo v pozabo. V podzavesti so shranjene naše avtomatske navade in čustva. Prav čustva so tista, ki vodijo in usmerjajo naša življenja in nimajo ničesar z našim zavestnim delom. Ste presenečeni? Nezavedni del je odgovoren za telesne funkcije in samodejno delovanje organov. V zavestnem delu svojega uma smo večino časa, tukaj je naš analitični um, moč volje, delovni spomin in racionalni del. Sugestija je osnovno orodje hipnoze in samohipnoze Začetek vsega je misel, iz nje nastane slikovna predstava, na njeni osnovi pa naša občutja. Vse, dokler se ne zavedamo neizmerne moči lastnih misli in dokler jih ne nadzorujemo, smo popolnoma nemočni in brez vpliva na lastno življenje. Sugestije so manifestacije našega verovanja in naših predstav. Celotno naše življenje je opredeljeno z zavestnimi in nezavestnimi sugestijami, vendar pa vse sugestije ne prihajajo samo iz našega okolja, od drugih ljudi, ampak večino časa tudi sami vplivamo na samega sebe. Ta sugestija je avtosugestija in je izjemno pomembna za naša življenja, saj s sleherno mislijo kreiramo svojo osebnost in tako določamo svojo usodo. Zato je še kako pomembno, da ne razvijamo in izrekamo negativnih misli. Sugestija mora biti kratka, jasno formulirana, pozitivno naravnana in v skladu s klientovo osebnostjo. Sproščanje Celotno vesolje temelji na ravnovesju med napetostjo in sprostitvijo. Ta vesoljska skladnost je idealno stanje človeka kot dela vesolja. Človek brez skladnosti je necelovit, ne more biti niti srečen niti zdrav, postane negotov. Prav sproščanje nam omogoča, da smo v skladu s samim seboj in z vesoljskimi zakoni. Če imamo popolno telesno in duševno harmonijo, smo popolnoma zdravi. Bolezen je enako disharmonija. Sproščanje in sprostitev lahko dosežemo na več načinov, skozi meditacijo, hipnozo pa tudi molitev. Pomembna je iskrenost do sebe in pogum, da si upamo poiskati in priznati, katera je prava pot k naši osebni sproščenosti. Postopek ali faze hipnoze Celoten postopek ali proces je razdeljen na šest faz, ki si morajo slediti v ustreznem zaporedju: 1. faza ali predgovor, kjer klienta seznanimo z osnovami hipnoze, predstavimo potek hipnoze in odgovorimo na vsa njegova vprašanja. To je zelo pomembna faza, začetek, kjer si moramo pridobiti zaupanje klienta, čas, v katerem razblinimo neresnice o hipnozi ali nerealna pacientova pričakovanja. Še kako pomembno je okolje, v katerem se mora klient dobro počutiti. V tej fazi klienta že udobno namestimo in ga počasi usmerjamo v enakomerno, sproščujoče dihanje 2. faza ali koncentracija, v kateri osebo postoma odvajamo od okolja in zunanjih faktorjev, poudarek pa je na osredotočenosti na naš glas 3. faza ali sproščanje, v njej osebi posredujemo prve sugestije, ki jo sproščajo na fizičnem, telesnem delu. Sugeriramo ji telesno sproščenost, enakomeren dih, izgubljanje misli in odlično, sproščeno počutje 4. faza ali podajanje sugestij, tu začne hipnotizer podajati ustrezne sugestije in osebi sporoča, naj bo osredotočena njegov glas, naj se sprosti in naj se ne ozira na dogodke iz okolja oziroma naj uporabi vse moteče faktorje za poglabljanje in ohranjanje hipnotičnega stanja ter naj ne analizira in razmišlja (če je oseba dosegla ustrezno hipnotično stanje, tega dejansko tudi ni sposobna); podajamo ji sugestije, sporočamo ji, da se bodo izrečene besede umestile v njeno podzavest, kjer bodo zamenjale obstoječe, za osebo neustrezne zapise 5. faza ali poglabljanje hipnoze, kjer nenehno ponavljamo že izrečene sugestije, brez predpisanega zaporedja in brez sistema; vsaka naslednja sugestija dodatno okrepi predhodno izrečeno sugestijo. 6. faza ali zaključek ali "bujenje iz hipnoze". V tej fazi usmerjamo sugestije na dobro počutja in sproščenost. Sugeriramo klientu, da bo vsakič naslednjič še lažje vstopal v hipnotična stanja, sugestije pa se bodo umeščale še globlje v njegovi podzavesti. In ena, dva in tri - popolnoma budni in sproščeni ste tukaj in zdaj! Na katerih področjih smo lahko uspešni s pomočjo hipnoze V vsakdanjem življenju uporabljamo hipnozo na različnih področjih življenja. Tako nam je v pomoč pri opuščanju nezdravih navad, pomaga nam pri doseganju poglobljenih stanj sprostitve in meditacije, z njeno pomočjo izboljšujemo in krepimo moč volje ter posledično dosegamo boljše rezultate na delovnem področju, pri študiju ali športu. Z njeno pomočjo se uspešno osvobodimo strahov, fobij, zmanjšujemo stanje stresa in še veliko več. Omogoča nam intenzivno podoživljanje preteklih dogodkov. S hipnoterapijo si lahko pomagamo in smo uspešni pri naslednjih aktivnostih: opuščanje nezaželenih navad in razvad, odvisnosti globoko sproščanje in meditacija obvladovanje stresa izboljšanje samozavesti, izboljšanje samopodobe premagovanje strahov, fobij, treme regresija, pogled v pretekle dogodke izboljšanje šolskega uspeha, poslovnega in športnega uspeha in še mnogo drugega ... Ali povedano drugače, vse, kar vas bremeni, zmanjšuje kakovost vašega življenja oziroma za kar menite, da bi se moralo spremeniti, ali kar bi se moralo opustiti ali pa dokončno oditi iz vašega življenja, vse to in še več lahko dosežete s svojo odločitvijo o spremembi ob podpori hipnoze. Viri: - E. F. Freitag, Podzavest centrala moči - K. Tepperwein, Visoka šola hipnoze - B. Grilc, Hipnotizirajte se - W. W. Hewitt, Samohipnoza - R. Hunter, Hypnosis for inner conflict resolution - P. Kerforne, Hipnoza in avtohipnoza Komentarji (0) www.pozitivke.net