To vpraanje se nam navadno
utrne, kadar si teave v naem ivljenju sledijo ena za drugo. Komaj
smo se izkopali iz ene ali pa e ne, je e na obzorju druga. Občutek
imamo, da se nikamor ne premaknemo, da se je cel svet zarotil proti
nam in da ni nikjer izhoda. Pogledamo naokoli in opazimo same
nasmejane obraze, ter posluamo kaj se lepega dogaja drugim.
Vsi
nekaj kupujejo, mi pa imamo finančne teave in si ne moremo ničesar
privočiti. Če pa si, pa se na minus na bančnem računu poglobi in s
tem tudi na glavobol. Nai odnosi v druini so na dnu, saj ni
komunikacije. Nae počutje je obupno, poleg tega pa se zbujajo
občutki zavisti, ljubosumja in alosti do vsega, kar opazimo pri
drugih.
Zakaj se to dogaja ravno nam? Kaj je narobe?
Kje se je zataknilo? Zakaj gre drugim vse kot po maslu?
Začnimo pri zadnjem
odgovoru. Drugim ne gre vse kot po maslu. Vsakdo ima teave, le mi za
njih ne vemo. In če ne vemo, to ne pomeni, da ne obstajajo. Lahko so
e teje kot nae, e bolj nereljive, vendar ljudje o njih ne
govorijo.
Ko opazujemo druge ljudi,
ponavadi naredimo eno ogromno napako, ki pa se je ne zavedamo. Vedno
se primerjamo s tistimi, ki jim gre bolje kot nam, ki imajo lepe
odnose, bolje finančno stanje, veliko hio, močneje zdravje... In
smo e bolj nesrečni, alostni, depresivni, ljubosumni, zavistni.
Sklenimo, da bo od danes naprej drugače.
Pomemben je samo en sklep, ena odločitev... in ivljenje bo
pripravljeno, da se začne obračati na bolje. To je začetek.
In kaken je ta sklep,
odločitev?
Od danes naprej se
bomo primerjali
samo s tistimi, ki jim gre slabe kot nam.
In teh je verjemite veliko
več, kot tistih, ki jim gre bolje. So ljudje, ki so lačni in umirajo
zaradi lakote in eje, so teko bolni, so brez strehe nad glavo, so
otroci brez starev, so osamljeni stareji... Ko se primerjamo z
njimi, kar naenkrat opazimo, kako 'bogati' smo, pa do sedaj tega
nismo opazili. iveli smo v svoji mali hiki, ki smo jo sezidali z
mislimi in napolnili s pomanjkanjem, nesrečo, jezo...
Bolj ko smo
razmiljali o tej hiki, večja je postajala. Sedaj je priel čas, da
jo podremo. Podremo jo tako, da začnemo razmiljati o tistih
nesrečnih ljudeh, ki jim ne gre tako dobro, kot nam. Na tak način
pridemo ven iz te hike. In ko smo zunaj te hike nesreče, kar
naenkrat ugotovimo, za kaj vse smo lahko v ivljenju hvaleni.
Pa poglejmo za kaj vse smo
lahko hvaleni v ivljenju: imam obe roki in nogi in vse prste na
njih (kar ni samoumevno. Kar vpraajte koga na invalidskem vozičku,
kaj je najpomembneje v ivljenju), nimam smrtonosne bolezni (pojdite
na obisk v onkoloko bolnico in povpraajte kaj je njim
najpomembneje v ivljenju), nisem lačen in ejen v primerjavi s
tistimi, ki vsakodnevno umirajo zaradi pomanjkanja hrane in vode
(leta 2003 je vsak dan v svetu umrlo 25.000 ljudi zaradi lakote).
Imam streho nad glavo, ne tako kot brezdomci, ki v mrzlih zimskih
nočeh razmiljajo o e eni lepenki, s katero bi se pokrili, ali
tisti, ki jim je neurje odneslo hio. Lahko vidim in sliim, se
pogovarjam in podarim nasmeh. Imam slubo, kakrnokoli e in vsak
mesec plačo, kakrnokoli e (vpraajte bive Murine delavce, ki so
jih odpustili, kaj menijo o slubi-imeli so po 400 eur neto plače).
Hvaleen sem za e en prekrasen sončen dan in sončni zahod in naj se
slii e tako bedasto, srečen sem, da lahko plačam polonice. Vzrokov
za hvalenost je neteto. Lahko smo hvaleni tudi tistim, ki so
gradili ceste, da nam je danes omogočeno hitreje priti iz kraja v
kraj; tistim, ki so pripravili hrano v restavraciji, da lahko jemo;
tistim, ki so polnili police, da lahko kupujemo. Vse to se nam
dandanes zdi samoumevno, vendar, če dobro premislimo, ni.
Kdaj je pravi čas za
hvalenost? Najbolj primerno je, da razmiljamo o občutku hvalenosti
zvečer, tik preden zaspimo in zjutraj takoj, ko se zbudimo. Če
verjamemo v Boga, potem se zahvalimo za vse to njemu. Če o Bogu e
nismo razmiljali, potem se zahvalimo ali ivljenju, ali energiji ki
bdi nad nami, ali angelom, ali neki duhovni esenci, ali pa samo
bodimo hvaleni. Vano je, da hvalenost pride iz srca in da
smo pri tem početju iskreni. Hvalenost naj postane naa dnevna
navada. Predstavljajmo si dva zaključka dneva. Razmislite, kateri
zaključek dneva elite iveti:
1. Tik preden zaspim in
takoj ko se zbudim razmiljam o vseh problemih, ki jih imam trenutno
v ivljenju. Slikam si jih v najhujih razsenostih, v njihovi
skrajni obliki. Razmiljam o vseh pomanjkanjih, o vsem, kar mi
povzroča jezo, alost, zavist, ljubosumje. O tem, da nimam denarja, o
vseh neuresničenih eljah in kaj vse bi si rad kupil in kako bi bilo
lepo, ko bi zadel na loteriji...
Ko razmiljam na ta način, se spanec
odplazi proč, v sebi pa prebudim močne negativne občutke, ki
povzročijo, da e nekaj ur ne morem zaspati in da se ponoči nervozno
prebujam. Zjutraj se malo umirim in bi rad spal, vendar ….treba
je v slubo. In dan se nadaljuje z istimi mislimi in občutki, ki jih
pridno tkem v e večjo mreo lastnega nezadovoljstva in nesreče. In
dan se zopet prevesi v večer in čas je, da vse teave odnesem s seboj
v posteljo...in zopet ne morem zaspati..
2. Tik preden zaspim in
takoj ko se zbudim razmiljam: Ljubi Bog (lahko ga tudi spustite, če
ga e ne poznate in začnete: danes sem hvaleen za lep nasmeh, ki mi
ga je poklonil mali otrok; za jabolko, ki mi je bilo podarjeno ravno
v trenutku, ko sem bil lačen; za avto, ki ga imam, čeprav je star, pa
me kljub temu pripelje kamorkoli elim; da imam obe nogi in roki, da
lahko delam in da bom lahko zasluil plačo.
Hvala za otroke, ki jih
imam, kakrnikoli e so, imam jih in lahko jih ljubim iz srca; hvala
za sončni arek, ki je na hitro pokukal izza deevnih oblakov in
hvala, da je moj partner e vedno ob meni, kljub temu, da najin odnos
trenutno ni najbolji. In hvala, ker lahko e vedno plačam vse
polonice in hvala da lahko skuham kosilo, kljub temu, da je toliko
ljudi po svetu lačnih.
Hvala, ker sem veliko bolj srečen, kot tisti,
ki so izgubili slubo; ki so imeli včeraj avtomobilsko nesrečo in
danes trpijo v bolninici, njihove druine pa doma. Hvala, ker so
drevesa obilno rodila in so bili kmetje pridni, da lahko v trgovini
kupim sadje. Hvala ker lahko vidim lepoto sončnega zahoda in vem,
kakna barva je rdeča.... In počasi, nezavedno potonem v krepčilen
spanec do jutra.
Mirni smo, hvaleni, ker smo toliko srečneji in
bogateji od drugih. Zjutraj se počasi zbudimo in smo najprej
hvaleni za krepčilen spanec in se spomnimo vseh tistih, ki niso
imeli tople postelje za počitek in tako nadaljujemo cel dan. V miru,
v hvalenosti. In dan se zopet prevesi v večer, ko zopet potonemo v
hvalenosti...
Kako elite zaspati, spati in se zbujati? V
strahu, alosti, skrbeh, jezi, ljubosumju? Ali v hvalenosti? V
negativnih občutkih, v nemiru, ali v pozitivnih občutkih, v miru?
Izbira je vedno naa in
samo naa. Nobeden drug je ne more sprejeti namesto nas. Je pa
potrebno na začetku malo volje in vztrajnosti. Naj postane hvalenost
naa navada, del nas. Ko postane del nas, se nam počasi začne
spreminjati na odnos do sveta. Postanemo bolj sprejemljivi, bolj
strpni, bolj tolerantni. Postanemo zadovoljni. In e nekaj, hvalenost je pot do notranjega
miru, ki se na zunaj kae kot zadovoljstvo. Več
hvalenosti prakticiramo, več miru se spuča v nae ivljenje.
Hvalenost je tudi izredno
lepa vaja, ko elimo naučiti nao podzavest pozitivnega razmiljanja.
Namesto da dovolimo, da se nam po glavi podijo misli o tem, česa vse
ne zmoremo in kaj vsega nas je strah, enostavno vadimo tudi čez dan
hvalenost. Ko se pogovarjamo s efom in ko nam kae nae pretekle
napake, ga ne obsojajmo v mislih, niti ne sebe. Saj za nazaj ne
moremo ničesar spremeniti.
Lahko pa se mu v mislih zahvalimo, ker je
bil tako pazljiv, da je nae napake odkril in nam jih razloil. S tem
nam je dal monost, da se popravimo. In ko smo doma, čeprav se s
partnerjem ne pogovarjamo, mu lahko v mislih sporočimo, da ga imamo
radi, da nas skrbi za njega. Otroci, čeprav so nesramni v pogovoru,
jim lahko v mislih sporočamo, kako zelo globoko so v naem srcu in da
delamo vse zaradi čiste ljubezni do njih. Vsaki stvari in vsakemu, ki
ga srečamo, lahko v mislih izrekamo besede hvalenosti.
Zanimivo je, da ko
hvalenost vadimo dovolj dolgo, eli, da pride na dan, ven iz nas. In
predstavljajte si iskrice v očeh in presenečenje, ko si boste vzeli
minuto časa in povedali nekomu iz srca, kako zelo ste hvaleni in
veseli, ko se je tako zelo potrudil za karkoli e... in
predstavljajte si presenečenje, ko se boste lahko naglas zahvalili
efu, da vas je opozoril na napake... Če pridejo besede hvalenosti
iz srca, bo sogovornik to začutil in bo srečen.
Torej, zakaj moram iveti
takno ivljenje? Ali elite odgovor? Če ste prebrali teh par gornjih
odstavkov, potem vam je najbr e nekaj malega postalo jasno. Ali je?
Ali ste ugotovili, kdo je odgovoren za to, kaj se nam podi v glavi,
kdo je odgovoren za nae misli in s tem posledično za nae počutje?
Naredimo zopet majhen preizkus!
Izberimo si en dogodek iz naega ivljenja,
tak, kjer se nam je zgodila krivica in postanemo zaradi tega tako
jezni, da se nam dvigne zraven e pritisk. No, kar razmiljajmo o tem
pet minut, v vsej razsenosti, v vsej krivici, ki se je zgodila.
Po petih minutah naj sledi
premor, globoko vdihujemo in izdihujemo in se čez nekaj časa
pripravimo na naslednjo vajo. Tokrat izberemo dogodek iz naega
ivljenja, ki nam je dal kar največ sreče, veselja, smeha in
ljubezni. Vzamemo si pet minut in dogodek podoivimo v vsej veličini.
Ali sedaj vidite razliko?
Ali obstaja razlika v naem počutju, če razmiljamo o negativnih
rečeh ali pozitivnih? Ali se to odraa v nas? Ali to tudi občutimo?
Kdaj se bolje počutimo? Ko razmiljamo o mučnih stvareh in dogodkih
in osebah? Ali takrat, ko razmiljamo o svetlih trenutkih, prijetnih
osebah, sreči, ljubezni?
V vseh nas se dogaja enako. Če razmiljamo
negativno, se počutimo slabo (če razmiljam o alostnih dogodkih, sem
alosten; o jeznih-sem jezen; o strahovih- me je strah, itd.). Če pa
razmiljamo pozitivno, pa se počutimo dobro (če razmiljam o čem
veselem-sem vesel, o ljubezni-ljubim, o srečnih dogodkih-sem srečen).
Ali se strinjate, da je odločitev o čem bomo
razmiljali naa? Ali potem dri, da imamo ključ za počutje v naih
rokah?
In vendar nekaj v vas kriči, kako naj
razmiljam o čem lepem in pozitivnem, če je moje ivljenje ena sama
zmeda, polno alosti in krivic. Pa si postavimo naslednje vpraanje:
Če ves čas (cele dneve in cele noči) razmiljam o svojih teavah,
krivicah, nesrečah....ali bodo kaj manja, ali jih bom reil, ali
bodo odla, če se bodo ves čas sukala po glavi, v mislih?
Ne, ostala
bodo ista, ali celo večja (ker bodo v mislih zrasle). Zato je
pomembno, da ko se teava pojavi, da o njej dobro razmislimo,
preudarimo, potegnemo reitve in potem začnemo delati v smeri
odreitve. Delamo, garamo toliko časa, dokler teava obstaja. Potem
pozabimo. Ostala pa je izkunja, ki jo lahko uporabimo naslednjič.
Če o teavi ves
čas razmiljamo, ni manja, temveč večja. Zato je pomembno, da se z neko
teavo ne ukvarjamo ves čas, temveč samo na začetku, ko se pojavi.
Potem je potrebno delati v smeri reitve teave in misli preusmeriti,
da razmiljajo pozitivno in da smo hvaleni.
Pa se zopet malo spraujmo. Po statistiki
sodeč, me čaka e xx let ivljenja. Ali jih elim preiveti na točno
isti način, kot sem jih preivel do sedaj? Ali elim trpeti, se
jeziti, biti alosten (ne meajmo z alovanjem za umrlo osebo),
ljubosumen, zavisten, ponosen, jezen, poln strahov? Ali res to elim?
Ali elim v svojem
ivljenju občutek notranjega miru, ljubezni, sreče, veselja, smeha,
zadovoljstva, hvalenosti?
Kaj si elimo? Odločitev je
naa: iveti ivljenje z negativno ali s pozitivno usmeritvijo?
Negativno e poznamo. Ali vidite v kaken svet trpljenja nas je
pripeljala? In prav nič nas ne stane, da začnemo od tega trenutka
naprej s pozitivno usmeritvijo. Je pa res, da je potrebno nekaj
napora na miselnem nivoju. Potrebno je naučiti misli, da pozitivno
razmiljajo in da so hvalene.
Ko začnete spreminjati svojo usmeritev iz
negativne v pozitivno, ne govorite o tem z nikomer. Ljudje ne maramo
prijateljev, ki se spreminjajo na bolje. elimo iste nesrečne
prijatelje, da se lahko potem mi počutimo, da nam je lepe v
ivljenju.
Odločitev je naa.
Pozitivno ali
negativno? Mir ali nemir? Zadovoljstvo ali razočaranje?
V pomoč pri spremembi
miselnih usmeritev v pozitivno smer naj vam bo moj članek z dne
30.12.2010 z naslovom: Zakaj pozitivno razmiljati?
Naslednjič: Kako na način
razmiljanja vpliva na nae finančno stanje
Breda Dular
|