Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Evropska-Zelena-Pisarna-Umanotera

Zmanjševanje okoljskega vpliva podjetij in organizacij četrtek, 4. april 2013 @ 22:30 CEST Uporabnik: Sonce Umanotera je slovenski partner v projektu Evropska zelena pisarna (EGO – European Green Office), ki prispeva k preoblikovanju pisarn v podjetjih in drugih organizacijah v okolju in človeku prijazne. V projektu so partnerji iz šestih držav oblikovali različna orodja za usposabljanje v podjetjih in organizacijah: spletno stran (www.eugreenoffice.eu/si in na njej dostopne Priročnik za Zeleno pisarno, Kalkulator ekološkega odtisa, Virtualno pisarno in Kontrolni seznam za Zeleno pisarno. Vsa orodja so prevedena v slovenski jezik. Trenutno poteka tudi usposabljanje zaposlenih v podjetjih in organizacijah za vodenje zelene pisarne – v Sloveniji je v ta proces vključenih 8 podjetij in organizacij. Ob koncu usposabljanja bodo najbolj uspešni nominirani za nagrado v evropskem tekmovanju zelenih pisarn. Projekt EGO se je začel januarja 2011, v njem pa sodeluje sedem organizacij iz šestih držav: (1) KÖVET Association of Sustainable Economies, Madžarska (koordinator); (2) Umanotera, Slovenija; (3) Groupe One, Belgija; (4) Stockholm Environmental Institute Tallinn, (5) EstonijaTIME Foundation, (6) BolgarijaEco-Trend Association, Romunija in (7) 21 Solutions, Belgija. Projekt sofinancira EU prek programa vseživljenskega učenja Leonardo da Vinci. Za uvajanje zelene pisarne se po opažanjih Umanotere odločajo podjetja in organizacije, ki v tem prepoznavajo priložnost za povečanje svoje konkurenčnosti ter vidijo ozelenitev svoje dejavnosti kot del rešitve in dolgoročne uspešnosti. Pri tem procesu so jim v pomoč spletna orodja v slovenskem jeziku.  Dve orodji sta samoevalvacijski, saj podjetjem in organizacijam omogočita oceno, kakšen je trenutni okoljski vpliv delovanje njihove pisarne - Kalkulator ekološkega odtisa in Kontrolni seznam Zelene pisarne. Nasvete in ideje za uspešno izvajanje zelene pisarne na 17 področjih (npr. menedžment zelene pisarne, trajnostno in zeleno naročanje, poraba energije v pisarni, poraba papirja, ravnanje z odpadki, čiščenje pisarne ipd…) pa najdejo v Virtualni pisarni in Priročniku za Zeleno pisarno, v katerem se poleg prej omenjenega seznanijo še z evropsko okoljsko zakonodajo na posameznih področjih. Priročnik je na voljo tudi v tiskani obliki. V individualno usposabljanje je v tem trenutku vključenih 8 slovenskih podjetij in organizacij: Zavarovalnica Triglav, d.d. (partner projekta), Aerodrom, d.d., NLB, d.d., Kemijski inštitut RS, Medium, d.o.o., British Embassy, British Council in Razvojni center Litija. Z njimi sodelujejo tri mentorice, ki so se za mentorstvo usposobile v okviru projekta EGO. Z dvigom znanja in veščin zaposlenih bodo sodelujoča  podjetja in organizacije usposobljena in motivirana za vodenje zelene pisarne, s čimer bodo zmanjšala okoljski vpliv svoje pisarniške dejavnosti. Na koncu mentorstva pred začetkom poletja bodo na posebnem dogodku podelili nagrade tistim podjetjem, ki bodo uspešno zaključila proces ozelenjevanja pisarne, najboljši pa bodo nominirani za evropsko tekmovanje. Kontakt: Karmen Kogoj Ogris, 01 439 71 00, 031 540 534, karmen@umanotera.org »LEPO JE , ČE SO ZAPOSLENI TUDI ZARADI ZELENE PISARNE NA SVOJO ORGANIZACIJO PONOSNI« Umanotera je slovenski partner v projektu Evropska zelena pisarna (EGO – European Green Office), ki se je začel januarja 2011, v njem pa sodeluje sedem organizacij iz šestih držav. Projekt prispeva k preoblikovanju pisarn v podjetjih in drugih organizacijah v okolju in človeku prijazne ter k dvigu ravni znanja in veščin zaposlenih. Ob zaključku procesa mentorstva, ki poteka v okviru projekta, bodo podjetja in organizacije usposobljena za vodenje zelene pisarne in bodo lahko usposobila tudi lastne svetovalce za zeleno pisarno. Trenutno je v proces mentorstva vključenih 8 slovenskih podjetij in organizacij: Aerodrom, d.d., NLB, d.d., Zavarovalnica Triglav, d.d. (partner projekta), Kemijski inštitut RS, Medium, d.o.o., British Embassy, British Council in Razvojni center Litija. Pogovarjali smo se z mentoricama Špelo Kern in Renato Karbo iz Umanotere. Kako sta se usposobili za mentorico podjetjem za svetovanje pri prehodu v zeleno pisarno? Špela Kern: Sama imam že od prej veliko izkušenj s svetovanjem podjetjem, delala sem kot svetovalka za ISO 9001 in ISO 14001, imam tudi izpit za vodilne presojevalce  iz teh dveh standardov. V okviru projekta Evropska zelena pisarna je usposabljanje potekalo v mednarodnem okvirju, vsi partnerji projekta (prihajajo iz 6 ih držav) so izbrali kandidate za mentorje in jih poslali na tridnevno usposabljanje za mentorstvo. Na njem smo se seznanili s procesom samega mentorstva in orodji, s katerimi si lahko pri mentorstvu pomagamo. Renata Karba: Tako kot Špela sem se tudi jaz udeležila usposabljanja za mentorje v okviru projekta Evropska zelena pisarna. Z načeli zelene pisarne sem bila sicer že prej seznanjena, saj smo jo v Umanoteri začeli uvajati že leta 2009. Kako poteka proces mentorstva v podjetju? Špela Kern: Na začetku smo podjetja povabili k sodelovanju in jim predstavili projekt Evropska zelena pisarna in proces mentorstva. Z vsakim podjetjem delamo individualno. Prva faza je seveda spoznavanje: ljudi, aktivnosti, ki jih že izvajajo, splošne klime v podjetju. Nato začnemo z individualnim mentorstvom – oceno stanja - anonimno anketo med zaposlenimi na temo aktivnosti ozelenjevanja pisarne, ali imajo dovolj informacij o tem, o odnosu vodstva ipd. Pomagamo si z orodji, ki smo jih razvili v okviru projekta Evropska zelena pisarna, npr. s kontrolnim seznamom za zeleno pisarno. S podjetjem oz. vodjo ekipe zelene pisarne v njem smo v stiku prek telefona in e-pošte,  enkrat mesečno se srečamo, da ocenimo napredek. Z vsemi podjetji, ki so vključena v mentorstvo, pa se dobivamo se tudi na skupnih tematskih srečanjih. Na koncu mentorstva pred začetkom poletja bomo na posebnem dogodku podelili nagrade tistim podjetjem, ki bodo uspešno zaključila proces ozelenjevanja pisarne, najboljši pa bodo nominirani za evropsko tekmovanje. Renata Karba: Posebno zanimivo in navdihujoče je bilo srečanje, kjer smo si vse sodelujoče organizacije medsebojno predstavile dobre prakse zelene pisarne, ki v naših okoljih že živijo. Iz predstavitev trajnostnih praks na različnih področjih pisarniške dejavnosti smo dobili nove ideje za ozelenjevanje naših pisarn, poleg tega pa smo se utrdili v prepričanju, da nam lahko uspe. Kreativnost in inovativnost idej nas je vse navdušila. Prav tako zanimivo je bilo skupno srečanje, kjer smo se pogovarjali o komuniciranju zelene pisarne v organizaciji in zunanjim javnostim. To je eno najzahtevnejših področij za vsakega vodjo zelene pisarne, saj je uspeh njenih oziroma njegovih prizadevanj odvisen od dobre informiranosti, ozaveščenosti in motiviranosti vseh sodelavcev. Organizacija pa bo koristi svoje zelene pisarne polno izkoristila šele takrat, ko jih bo tudi učinkovito komunicirala svojim poslovnim partnerjem, pa tudi lokalni skupnosti in širši družbi.     V kratkem nas čaka še delavnica o zelenem naročanju, na kateri se bomo naučili, kako z vključevanjem okoljskih meril v postopke naročanja organizacije lahko spodbudijo trg okolju prijaznejših izdelkov in storitev ter motivirajo partnerje v dobavni verigi za inovacije. Kaj je motivacija podjetij, da stopijo v ta proces, in kaj je pomembno, da so »zelene« aktivnosti tudi uspešne? Špela Kern: Podjetja že  imajo izdelane  strategije o trajnostnem razvoju, okoljske strategije, zato želijo »zelene«  pisarniške aktivnosti umestiti v te strategije. Veliko delajo na področju družbene odgovornosti, varovanja okolja, ampak so te aktivnosti po navadi zelo razpršene. Potrebujejo neko zgodbo, s pomočjo katere bodo aktivnosti in spremembe navad zaposlenih ponotranjili in implementirali v vse svoje poslovne procese. To jim omogoči mentorstvo za zeleno pisarno. Želijo se tudi naučiti uporabljati orodja Evropske zelene pisarne, da bodo znali sami spremljati svoj napredek. Ko govorimo o uspešnosti, je zelo pomembno, da proces ozelenjevanja podpre najvišje vodstvo in da je proces sistematičen. Določiti je treba odgovorno osebo in ji omogočiti čas, ekipo in kompetence, da ozelenjevanje korak za korakom vpeljuje v samo podjetje.  Zelo pomembno je, da zelena pisarna ne ostane na neki deklarativni ravni, ampak da se dejansko sistem tudi izvaja. Veliko podjetij ima okoljske in trajnostne politike, za katerimi pa žal nič ne stoji. Moje izkušnje so, da je poglavitni faktor uspešnosti človeški faktor - aktivnost in angažiranost ljudi, ki so v to vpleteni, angažiranost vodstva. Kjer je vodstvo zgled zaposlenim, taki projekti res zaživijo. Renata Karba: Motivacije se v podrobnostih razlikujejo, vsem pa je skupna želja po zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje in povečanju družbene odgovornosti organizacij. Za uspešnost zelenih aktivnosti je pomembno tudi to, da jih napišemo na kožo vsake organizacije. Da napredujemo postopoma in ukrepov zaposlenim ne vsiljujemo, ampak jih v čim večji meri motiviramo in pritegnemo k sodelovanju. Lepo je, če so zaposleni tudi zaradi zelene pisarne na svojo organizacijo ponosni. Kaj podjetja s procesom mentorstva pridobijo? Špela Kern: Pomembno je, da so v proces ozelenjevanja  vključeni vsi oddelki, vsi službe v podjetju - od komunikacijskega oddelka do oddelkov nabave, vzdrževanja ipd. Podjetja tudi spodbujamo k temu, da grejo čez proces iskanja odgovorov na vprašanja, zakaj so se odločili za ozelenjevanje, kako želijo, da jih javnost vidi ipd. V podjetju lahko npr. počnejo veliko dobrih reči, a to tudi komunicirajo zelo razpršeno. S pomočjo mentorstva v okviru Evropske zelene pisarne  združijo vse te aktivnosti skupaj v eno zgodbo. Zato so lahko bolj učinkoviti. Renata Karba: Menim, da poleg sistematičnega pristopa, za katerega skrbiva mentorici in ki pri uvajanju zelene pisarne zagotavlja večjo učinkovitost, organizacije največ pridobijo z mreženjem, ki se dogaja med sodelujočimi organizacijami. Vodje zelenih pisarn v svojih organizacijah pogosto orjejo ledino, zato so jim podpora in navdih, pa tudi tekmovalnost v skupini organizacij dodaten motiv.   Kako se aktivnosti zelene pisarne v podjetjih umeščajo v širši okvir, v katerem sta trenutno slovensko gospodarstvo in družba? Renata Karba: Slovensko gospodarstvo je v kriznem krču. Tako kot cela družba je veliko podjetij podleglo psihozi varčevanja kot edine rešitve. Okoljska in družbena odgovornost pa sta pri varčevalnih ukrepih pogosto prvi na odstrelu oziroma hitro dobita oznako luksuza, ki se mu bomo posvetili, ko bodo časi boljši. Za uvajanje zelene pisarne se odločajo podjetja, ki v tem prepoznavajo priložnost za povečanje svoje konkurenčnosti ter vidijo ozelenitev svoje dejavnosti kot del rešitve in dolgoročne uspešnosti. To so pogosto podjetja, ki se uveljavljajo na tujih trgih oziroma imajo ključne partnerje iz tujine. To so tudi podjetja, ki sistematično izgrajujejo svoj odnos do okolja in družbe in s tem povečujejo svoj ugled v družbi. Vsekakor se z zeleno pisarno ukvarjajo podjetja, ki jo prepoznavajo kot ukrep, ki jim pomaga polno izkoristi njihove potenciale in strateške razvojne priložnosti. Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog