KAM Z OBLAČILI, KI JIH NE POTREBUJEMO VEČ? Tekstilni odpadki so najhitreje rastoči odpadki v Evropski uniji. Po napovedih se bodo še povečevali. Kar 90 % odsluženega tekstila lahko predelamo in ponovno uporabimo. Veliko bolje, kot da oblačila vržete v smeti, je, da jih vržete v zabojnike za tekstil, bolj ozaveščeni jih podarijo. Možnosti je veliko:
Obstajajo zabojniki za zbiranje oblačil in drugih predmetov, ki jih prodajo v večje sortirne centre po svetu. Razvrstijo jih v 50 kategorij, nato jih prodajajo naprej. Slovenska rabljena oblačila naj bi bila bolj dotrajana kot od drugih evropskih narodov, zato naj bi najpogosteje pristala v Afriki.
Na Rdečem križu, na Karitas, v Zvezi prijateljev mladine pravijo, da primanjkuje oblačil, predvsem moških in otroških. In ni res, da morajo biti podarjena oblačila iz čistilnice, prav pa je, da so čista in ne častitljive starosti.
Oblačila lahko tudi zamenjate, jih prodate in še veliko drugih možnosti: Centri ponovne uporabe, Zadruga dobrote, Materinski dom, Anina zvezdica, Facebook, Splet, Omara.si, Podarimo.si, Tekstilnica itd.
POTREBUJEMO ŠE DVA PLANETA ZA VZDRŽEVANJE
Če bi vsi živeli tako kot mi v razvitem svetu, bi za vzdrževanje potrebovali še dva planeta, tako velika kot Zemlja. Za izdelavo običajne T-majčke potrebujemo 2700 litrov vode ter 30 do 50 različnih kemikalij za obdelavo materiala. Za izdelavo kavbojk potrebujemo 1 kg bombaža in 8500 litrov vode. Do leta 2030 bo polovica svetovne populacije živela v območjih z onesnaženo vodo.
Bombaž je ena od najbolj žejnih rastlin na svetu. Pri gojenju bombaža porabijo poleg velike količine vode tudi velike količine pesticidov, mineralnih gnojil in različnih drugih kemikalij, za sabo pa takšno gojenje pušča opustošenje. Na primer Uzbekistan: 13 % uzbekistanskega bombaža kupi Evropa. V Uzbekistanu gojenje bombaža povzroča onesnaženje, delajo otroci, stari deset let, večino bombaža pobirajo ročno, izpostavljeni so strupom.
Tekstilna industrija je eden največjih onesnaževalcev. Zaradi kemikalij v proizvodnji in tudi kasneje zaradi pralnih praškov razpadajo bombažna oblačila več kot 200 let, pri tem se sproščajo velike količine toplogrednega plina metana. Majica iz organskega bombaža razpade v šestih mesecih.
ZAKAJ SO POCENI OBLAČILA LAHKO NEVARNA?
Pred časom sem pomagala pri nakupu obleke nekemu gospodu. Z ženo sta si ogledovala tudi srajce. Srajca je bila še enkrat dražja od tistih, ki jih nosi, pa vendarle sta se odločila za nakup. Žena me kliče čez nekaj dni, nesrečna. Te srajce ne morem zlikati. Ko sem srajco videla, je bila po mojem mnenju odlično zlikana, res pa ni bila ravna kot papir, kot si je želela gospa. V takšnih primerih vprašam za nasvet v Mariborski tekstilni laboratorij, kjer delajo analize materialov. Prof. Šauperl mi je povedala, da je srajca, ki je popolnoma gladka, preparirana s formaldehidom, ki je rakotvoren in za zdaj še dovoljen.
Bombaž se mečka. Poznamo kakovostni dolgovlaknati bombaž, npr. egiptovski mako (dolžina med 31 in 34 mm) ali ameriški sea island (dolžina lahko tudi do 50 mm). Iz njega izdelujejo ekskluzivne srajce, katerih občutljivost za mečkanje bo zaradi visokokakovostnega bombaža in temu primernih visokokakovostnih tehnoloških postopkov malenkostna. Cenejša srajca, izdelana iz kratkovlaknatega bombaža, je zaradi slabe kakovosti izrazito mečkava. V tem primeru bo zato proizvajalec popravil neugodno lastnost mečkavosti z vgraditvijo specifičnih reagentov v bombaž.
Veliko potencialno kancerogenega formaldehida imajo oblačila pod različnimi tržnimi nazivi, kot npr: easy-care, no-iron, wash and wear, wrinkle resistant, wrinkle free, itd. Ti so, kot kaže, najbolj strupeni.
KAKO VEMO, DA JE NAŠE OBLAČILO VARNO?
Če je na izdelku na etiketi zapisano ekotex standard 100, zagotavlja, da na izdelku ni strupenih snovi, drugače pa ne moremo vedeti, ker je poplava oblačil, ki prihaja iz vsega sveta v Evropo, prevelika, da bi lahko preverjali, kaj pride na naše police.
IZDELKI IZ KITAJSKE IN JUGOVZHODNE AZIJE TER STRUPI
S škodljivimi kemikalijami lahko pridemo v stik, ko oblačila, ki jih kupimo na spletu, prihajajo iz Kitajske in jugovzhodne Azije. Veliko kemikalij se tako v EU »pritihotapi« v uvoženih izdelkih, ki pa jih zakonodaja EU ne ureja posebej. Formaldehid je prisoten tudi v umetnih vlaknih in oblačila med prevozom ščiti pred plesnijo. Ker je prepotoval ocean, je tovor tretiran z dimetilformalatom. Nevarne so kemikalije nonilfenol etoksilat (angl. nonylphenolethoxylate) (NPE), azobarvilo, iz katerih se sproščajo rakotvorni aromatski amini, kovinski pigmenti. Tekstilci opozarjajo na škodljiva barvila - ftalate (hormonski motilci) v potisku otroških oblačil, problematične bromirane zaviralce gorenja …
KAJ SE ZGODI, KO NOSIMO TAKŠNA OBLAČILA
Strupi prehajajo skozi našo kožo in
1. škodljivo vplivajo na živčevje
2. povzročajo hormonske motnje, škodljivo vplivajo na reproduktivni sistem
3. povzročajo raka
4. povzročajo kožne alergije
5. povzročajo obolenja dihalnih poti.
KAKO SE ZAŠČITITI
1. S pranjem lahko odstranimo veliko nevarnih snovi. Nova oblačila pred nošenjem vsaj trikrat operite. V tovarnah varčujejo z zadnjo fazo izpiranja, ne operejo izdelkov do konca.
2. Ne kupujte oblačil z oznakami, da jih ni treba likati.
3. Pri skrbi za čistočo pa se izogibajte tudi kemičnim čistilnicam. V njih pogosto uporabljajo perkloretilen, strupeno kemikalijo, ki povzroča draženje oči in težave z dihali.
4. Vonj nas zagotovo lahko opozori na škodljive kemikalije, vendar ne vedno. Obstajajo kemikalije, ki so brez vonja, a so škodljive.
Kot vidite, smo skorajda nemočni, ampak nekaj pa lahko zagotovo storimo - mi vsi. Ne kopičimo.
In za konec še nekaj nasvetov za celovito podobo, uporabno in zdravo garderobo in zato malo bolj zdrav planet. Prepričana sem, da velja izrek: Več vem, manj potrebujem.
1. Vaše naravne danosti. Poiščite kroje, barve in vzorce, ki vam bodo pristajali.
Če vas zanima, katere barve vam pristajajo, poglejte barve v svoji šarenici, tam je del vaše barvne karte.
2. Vsak ima svoj slog oblačenja, treba ga je le določiti in negovati. Moda je danes demokratična, vsak lahko izraža svoj slog. V pomoč izberite svojo modno ikono.
3. Kupujte vedno v kompletu. Samo tako lahko uskladite barve, materiale in proporce posameznih oblačil, ki jih boste nosili skupaj.
4. Vsaka blagovna znamka ima oblikovanega ciljnega kupca, zato poiščite tisto, ki ustreza vašim naravnim danostim in globini žepa.
5. Čeprav že veliko veste o obleki, se vam bo še zgodilo, da boste kupili napačno oblačilo. Vrnite ga in zahtevajte dobropis. Če ne bomo kopičile, bomo eko. Naj bo to naš prvi korak.
Kako mi vplivamo na stanje planeta?
Kupujte premišljeno in manj, kot si želite, dvignite cenovni razred, nesite nazaj, če ste kupili narobe, podarite in predvsem - NE KOPIČITE. Če nosite vse, kar imate, ne glede na cenovni razred, ste že prijazni do okolja.
Tekstilni odpadki so najhitreje rastoči odpadki v Evropski uniji. Po napovedih se bodo še povečevali. Kar 90 % odsluženega tekstila lahko predelamo in ponovno uporabimo. Veliko bolje, kot da oblačila vržete v smeti, je, da jih vržete v zabojnike za tekstil, bolj ozaveščeni jih podarijo. Možnosti je veliko:
