Piše: Vladimir Gajšek, IW

Ko sem prebral tokrat prirejeni prispevek – v prevodu Barbi - Gorivo iz konoplje, sem se vprašal tudi o spletni strani KONOPLJA.ORG, ki vsebuje informacije o konoplji in ostalih drogah, ko nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam - tukaj preberem, da vsebuje ob splošno razširjenem pojavu pohanja ta spletna stran KONOPLJA.ORG tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno problematiko; seveda so informacije, o katerih lahko berem na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, namenjene, kot je bilo zapisano, izključno izobraževalnemu namenu, saj KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe konoplje ali katerekoli druge ilegalne ali legalne droge, zato pa KONOPLJA.ORG povrhu ne prevzema odgovornosti za načine uporabe informacij s te spletne strani.

Povzemam:

1

Moto: »Če bi posadili samo 6% ZDA s pridelki biomase, kot npr. konopljo, bi pokrili potrebe po olju in plinu v vseh gospodinjstvih.«

»Več kot 50 udeležencev na informativnem sestanku za pridelovanje konoplje V četrtek, 31. marca ob 17:00 se je v poslovnih prostorih Regionalnega inovacijskega tehnološkega središča Savinjske regije v Celju odvil informativni sestanek za pridelovanje konoplje. Sestanka se je udeležilo kar 54 udeležencev. - Direktor našega zavoda Tomaž Koren je predstavil delovanje zavoda, projekt Konoplja.org in poskusni projekt Vzgoja konoplje v celjski regiji, ki je potekal lansko leto. Udeležence je seznanil s trenutno veljavno zakonodajo na področju konoplje, z rezultati testnega nasada, s subvencijami na tem področju in s primerjalno analizo cen različnih poljščin. - Na koncu je vse udeležence seznanil tudi z na novo ustanovljenim Združenjem pridelovalcev konoplje Slovenije in jim razdelil pristopne izjave. Glede na to, da udeleženci prihajajo iz različnih koncev bodo nadaljnji dogovori potekali na osebni ravni z vsakim posameznim interesentom. - Tomaž Koren je na koncu povedal: ´Konoplja je vsestranska industrijska rastlina z mnogimi potenciali in zelo me veseli, da je bil odziv na našo pobudo za sestanek tako velik. Škoda bi namreč bilo, da v Sloveniji ne bi izkoristili ugodnih pogojev za gojenje te rastline.´«

2

Novice:
»Babičini upi s knjigo: Hexham, Velika Britanija
Babica, ki je obtožena zaradi kuhanja jedi z dodatkom konoplje, je o svojih doživetjih napisala knjigo.
Novo kongresno poročilo o industrijski konoplji

Washington, ZDA:V začetku prejšnjega meseca je Congressional Research Service izdal novo poročilo o trgu industrijske konoplje. Velik posel in visoka tehnologija na sejmu konoplje

Utrecht, Nizozemska: Mednarodni sejem je pustil hipijevski imidž za seboj. Aretacije zaradi posesti marihuane upadle

London, Velika Britanija: Število ljudi, ki so jih aretirali zaradi posesti marihuane je od uvedbe novih zakonov upadlo več kot za tretjino. Preverba duševnih rizikov zaradi konoplje

London, Velika Britanija: Vlada je potrdila, da bo preverila akademske in klinične študije, ki konopljo povezujejo z duševnimi zdravstvenimi problemi.«

3

Otroci in starši, opozorilo roditeljski pravici do oskrbe otrok in mladostnikov, glede na pohanje:
Moto: »Industrijska konoplja je številka 1 biomasa na svetu, predstavlja resnično konkurenco iz ekonomskega vidika, čistosti in gorljivosti goriva. Konoplja ima 4kratno boimaso in celulozni potencial, in 8kratni potencial metanola od njegovega najbližjega poljedelskega tekmovalca- žita. Premog in olje sta največja izvora kislega dežja; goriva iz biomase pa gorijo čisto in ne vsebujejo žvepla in ne proizvajajo pepela med izgorevanjem. Krogotok pridelovanja in izgorevanja biomase pomagata, da je svetovni nivo ogljikovega dioksida v popolnem ravnovesju, kar pomeni manj možnosti za globalne klimatske spremembe (z ogljikovim dioksidom in izhlapevanjem vode) v primerjavi z izgorevanjem fosilnih goriv. Samo pomislite na vse ekonomske možnosti, ki bi jih lahko ustvarili s proizvodnjo »čiste« energije, namesto da ogrožamo svoja zdravja in varnost s poslednjimi ostanki nevzdržnega in umazanega vira.«

STARŠI, IZOBRAŽUJTE, NE PREPOVEDUJTE!

1. MLADOSTNIK IN DROGE
Drogo lahko definiramo kot katerokoli kemično substanco, ki vpliva na način razmišljanja ali delovanja telesa. Med droge spadajo prepovedane substance kot so heroin, kokain ali marihuana, hkrati pa sem prištevamo tudi legalne, dovoljene substance, kot so alkohol, tobak, zdravila, ki jih je mogoče dobiti na recept, ter tista zdravila, ki jih lahko v lekarni kupimo brez recepta (npr.tablete proti glavobolu).

Mladostniki uporabljajo droge iz enakih nagibov kot odrasli: za zabavo, sprostitev, zaradi občutka pripadnosti skupini, za premagovanje stresa (slabe družinske razmere, neuspehi, ...), iz dolgočasja ali za lajšanje bolečine.

Iskren odnos do vloge, ki jo droge igrajo v vašem življenju, in do vaših lastnih razlogov za uporabo alkohola, tobaka, zdravil in ostalih substanc, vam lahko pomaga razumeti vaše in otrokovo obnašanje in omogoči, da se boste o teh stvareh pogovarjali odkrito.

2. ODNOS STARŠI - OTROCI
Če dobro poznate svojega otroka in veste, kaj se dogaja v njegovem življenju, boste imeli boljši pregled nad spremembami, ki jih doživlja, prav tako boste lažje razlikovali med nenevarnimi spremembami in tistimi, ki utegnejo povzročiti težave. Pretirana panika ali poskusi nadzorovanja s strani staršev lahko pri mladostnikih hitro povzročijo nezaupanje in strah, kar poveča generacijski prepad med vami in vašim otrokom. Če bo imel otrok občutek, da mu zaupate, se bo s svojimi težavami verjetneje obračal na vas.

3. MARIHUANA IN OSTALE DROGE
Do danes tehtni dokazi, iz katerih bi lahko sklepali, da uporaba marihuane vodi k uporabi drugih, trših drog, ne obstajajo. Večina strokovnjakov je mnenja, da je uporaba prepovedanih drog prej povezana s stopnjo v razvoju mladostnika, ko se pri njemu pojavita želja po uporu in pripravljenost na tveganje. V kombinaciji s široko dostopnostjo drog lahko te prehodne osebnostne lastnosti pripeljejo do (prav tako prehodnega) eksperimentiranja z drogami, ki je ob primerni osveščenosti o 'pravilnem' načinu uporabe in nevarnostih, povezanih s samo uporabo, veliko bolj 'varno'.

4. NAJSTNIKI IN DOSTOP DO DROG
Mladostniki najpogosteje uporabljajo droge kot so alkohol, tobak in analgetiki. Dostop do dovoljenih drog je mnogo lažji kot do prepovedanih; najstniki lahko do alkohola in tobaka pridejo doma, v družini in pri prijateljih, v trgovinah, gostinskih lokalih in na zabavah.

Dostop do prepovedanih drog je težji; nakup nujno zahteva denar in dobršen del truda s strani kupca. Če vaš otrok razume manj bleščečo stran uporabe drog, kot tudi nerealno podobo, ki jo imajo nekatere droge in njihovi uporabniki v medijih, je možnost, da se bo odločil za nakup prepovedane droge, manjša.

5. NAJSTNIKI IN EKSPERIMENTIRANJE Z DROGAMI
Eksperimentiranje in tveganje sta pomemben del odraščanja. Številni mladostniki se srečujejo z željo po uporu in s potrebo po novih izkušnjah, ki jim pomagajo pri raziskovanju svoje osebnosti in določanju lastnega vrednostnega sistema. Upiranje avtoriteti svojih staršev je pri mladostnikih znak normalnega razvoja v pravi smeri. Eksperimentiranje z drogami je lahko del procesa in ne vodi vedno k težavam z drogami.

Iz kakršnega koli razloga že, uživanje drog ni nikoli zdravo in ga vedno spremljajo določene nevarnosti. Po eni strani mlade osebe dostikrat niso vajene alkohola ali drugih drog in je zato njihov učinek lahko močnejši; mladostniki pogosto niti sami ne vedo, kje so njihove meje. Povedano drugače, ne zavedajo se, do kod lahko grejo, ne da bi s tem škodili sebi ali drugim. Po drugi strani so iz radovednosti lahko pripravljeni tvegati in uporabiti več drog hkrati. Učinki mešanja različnih substanc so nepredvidljivi in tudi bolj nevarni.

Nekatera tveganja je mogoče zmanjšati z vzpostavljanjem razumnih pravil, pri katerih je potrebno vztrajati. Mladostniki potebujejo občutek varnosti, ki ga ponuja sistem pravil, čeprav se redko strinjajo z njimi. S pravili kot so 'ne pij alkohola in ne uživaj drugih drog ko voziš' ali 'ne pusti, da te domov pripelje voznik, ki je pod vplivom alkohola ali drugih substanc' izobražujete svojega otroka o nevarnostih, ki spremljajo uporabo drog, z vztrajanjem pri teh pravilih pa ga lahko obvarujete pred škodljivimi posledicami te uporabe.

6. ZAUPANJE
Čeprav je v določenih pogledih še otrok, je mladostnik sposoben sprejemati lastne odločitve. Njegov vrednostni sistem navadno temelji na vrednostnem sistemu njegove družine, prav tako pa se najstniki, katerih starši zaupajo v rezultate svoje vzgoje, največkrat izkažejo za preudarnejše in bolj odgovorne od vrstnikov, ki jih starši pretirano nadzorujejo.

7. ZAVEDANJE
Z večjo stopnjo informiranosti se tako odrasli, kot tudi najstniki vedno bolj zavedajo tveganja, ki spremlja uporabo drog. Ker so droge v družbi pogost pojav, vseeno obstaja možnost, da se bo tudi vaš otrok nekoč srečal z njimi in celo poskusil katero izmed njih. Možnosti tveganja je mogoče zmanjšati s pogovorom in informacijami, poleg tega pa je zadostno informiranje edini način za odpravljanje pretiranih strahov in predsodkov.

Starši, ki so v zadostni meri poučeni o marihuani in ostalih drogah lažje odgovarjajo na vprašanja svojih otrok. Najstniki pač radi iščejo informacije pri zanesljivem viru in če se izkaže, da so starši bolje poučeni od njihovih prijateljev, se bodo na pogovor raje zatekali k njim.

Čeprav mladostniki potrebujejo osebno svobodo, prav tako potrebujejo tudi varnost, ki jo omogoča sklop razumnih pravil. In čeprav potebujejo spoštovanje in zaupanje vrstnikov, staršev in ostalih, je za njihovo osebno rast prav, da se zavedajo, kako s svojimi dejanji osrečijo ali prizadanejo ljudi v svoji okolici.

= Opozorilo: Droge niso ključ do rešitve problemov.«

*

4

Kdo je kdo?
Moto: »Ali ste vedeli, da povprečen Američan dela 33 od 40ih delovnih ur samo za potrebe energije? Resnično, 80% življenjskih stroškov predstavlja energija (od priprave hrane, do goriva za avtomobile, tovarne, skladiščenje, do proizvodov ki jih kupimo). In 80% onesnaževanja našega okolja predstavlja fosilna energija. Ugotovili so, da je Amerika že izčrpala 80% svojih rezerv fosilnih goriv. Ali ni to napotek za katastrofo?«

VIZIJA SKUPINE

Osnovna vizija naše skupine je zbiranje, urejanje in posredovanje verodostojnih informacij vsem, ki jih zanima konoplja kot droga, zdravilo ali vsestransko uporabna industrijska rastlina (kozmetična, gradbena, tekstilna, papirna, prehrambena industrija), sodelovanje z nevladnimi in vladnimi organizacijami ter organiziranje izobraževalnih delavnic, seminarjev in okroglih miz. Želimo si postati in ostati preventivna, apolitična nevladna organizacija na področju problematike drog in informativno-organizacijska nevladna institucija na področju kmetijstva, zdravstva in industrije. Naša osnovna vrednota je nevtralen in dosleden pristop do obravnavane problematike. Skupina se zavzema za samostojno delo in izpolnjevanje načrtovanih ciljev ter pričakuje podporo in sodelovanje s strani vladnih organov in lokalnih skupnosti.

CILJI PROJEKTA

V minulem desetletju so se mestne, regionalne in državne vlade mnogih narodov odzvale na problem droge z različnimi pobudami, ki so temeljile na razvijajočem se pojmu "zmanjševanja škode". Ti ukrepi temeljijo na skupni predpostavki, da je za posameznika in državo bolje, če se osredotočimo na zmanjševanje škode, ki nastaja zaradi (kontinuirane) uporabe drog ter politike nadzora nad drogo, kot da se osredotočimo izključno na cilj - življenje brez drog. Pojem zmanjševanja škode se nanaša na politiko ali program, usmerjen k zmanjševanju različnih zdravstvenih, socialnih in ekonomskih posledic uporabe drog, glede na družbo in posameznega uporabnika. Konoplja.org ugotavlja, da je razumna politika do drog pomembna za družbo kot celoto. Nekateri posamezniki v družbi se bodo ne glede na zakon odločili za uporabo drog. Konoplja.org je prepričana, da trenutna politika povezana z drogami ne uspeva zmanjševati nastale škode, ampak namesto tega povzroča nastanek novih problemov:
ˇ podcenjevanje učinkovite izobrazbe o drogah in preprečevanje dostopa uživalcev do podatkov, kako najmanj škodljivo uporabljati droge,
ˇ nastajanje zdravstvenega tveganja za uporabnike drog in njihove bližnje,
ˇ vzpodbujanje mladih ljudi k uživanju drog z vzpostavitvijo drzne in zanimive podobe uporabnika prepovedanih drog,
ˇ zelo povečana stopnja kriminala, povezanega z odvisnimi uporabniki drog, ki zaradi prenapihnjenih cen na črnem trgu potrebujejo ogromna finančna sredstva,
ˇ preprečevanje vzgoje industrijske konoplje v komercialne namene in posredno zanikanje ekonomskih in okoljevarstvenih koristi, ki jih lahko vzgoja prinese.

Zloraba drog je socialni, družbeni in zdravstveni problem, včasih pa tudi zakonski. Omejevanje dostopa do informacij, ki bi uporabnikom pomagala zmanjšati škodo uporabe je nehumano in nedopustno. Glede na dejstvo, da so v slovenskem prostoru še vedno močno zakoreninjene metode, ki temeljijo na zmotnem prepričanju, da je problem drog možno odpraviti, ozdraviti ali enostavno izkoreniniti, smo izbrali strategijo zmanjševanja škode, ki se vedno bolj uspešno uveljavlja tudi drugod po svetu. Metodo smo izbrali predvsem zaradi njene večplastnosti, saj temelji na spoznanju, da so droge pojav, ki obstaja v vseh civilizacijah in ureditvah in ga ni mogoče povsem odpraviti, po drugi strani pa iz etične opredelitve, da je uživanje drog stvar osebne odločitve in pravice človeka in da posameznik počne s svojim telesom kar hoče.

*
Komentar: V pogovorih s študentsko in dijaško mladino o mehkih drogah in tobaku sem zaznal, da mnogi celo upravičujejo pojav narkomafije, ki dobesedno molze življenje iz naše mladine, jemlje srečo mladim, zavaja na stranska pota, od tobaka preko mehkih drog do trdih drog in naposled do najbolj trde – smrti. Resda je posplošeno obsojanje drogerašev ali narkomanskih odvisnikov, toda vprašati se moramo tudi s črno kroniko, kako da otroci pokradejo lastne starše in okolico, tudi prijatelj(ic)e, le da dobijo vsakokratno »dozo«…? Najslabše je, kadar se ljudje slepijo, da ta že množični pojav – tudi v Sloveniji, kot je v svetomašni homiliji pred nedavnim ob svojem obisku povedal naš kardinal Franc Rode, da je v Sloveniji vsaj 10.000 mamilarjev! – kot bolezen odvisnosti ni tako v pragmatiki in za zdravstveni celostni sistem kakorkoli »težak«, da je vsaka oblika bolezni odvisnosti pač nekaj »normalnega« v 21.stoletju ipd.

Ko bi začeli z radikalnejšimi zdravstvenimi, zlasti s socialno psihiatričnimi in delovnopedagoškimi ukrepi otroških, mladostniških in mladinskih narkomanskih odvisnikov, posebej začenši pri cigaretah, bi se obrobni, podzemni in boleči pojavi subkulture pokazali v svoji boljši luči in bi se pokazala upravičenost nestrpnosti do narkomanij, netolerantnosti do dilerjev in narkomafije, naposled bi se uredilo tudi pravično kot diagnosticirano etiketiranje bolezni odvisnosti – brez hujskaških očitkov ali obojestranskih izzivanj…, kajti k odprti, demokratični in strpni družbi, ki naj ne bi bila le narkomanska iluzornost ali fantazma, je mogoče pristopiti v tem primeru posebej pedagoško in socialno psihiatrično ter s tršimi postopki pri urejanju mladih ali otroških odvisnikov ter njihovih staršev. Poleg tega je potrebno omeniti, da so narkomanski odvisniki svetovni pojav, ki se je razširil z Vzhoda na Zahod – kot beg pred stvarnostjo in delazmožnostjo…, sprva v srečnih otrocih drog in kokakole kot v tako imenovani prvi seksualni revoluciji, nato z uvajanjem indijskih mentalitetnih ali gurujskih vzorcev in vzorov (od Siddharte Hermanna Hesseja do Čarovniškega vajenca Evalda Flisarja…), nadalje s svetovnimi popotniki, ki so prinašali tudi konopljo kar v mošnjičkih, saj se ni vedelo, kaj je marihuana, kaj hašiš…, vse do pojava – zlasti ameriške – rokerske in sploh popevkarske ter zabavnoglasbene zadrogiranosti (Janis Joplin itd.); kako da se »dol daje« s koko elita, je tudi marsikje že opisano, tudi primeroma znani multimilijonar, gospod Donald Tramp, ki pa zase trdi, da ne uživa nobene droge in je nekadilec… Kako so poskušali drogo umetniki, posebej od Charlesa Baudelaira do Henrija Michauxa, na primer v literaturi, je znano, sicer pa prej razširjeno v dostopnosti ali lekarniškem oziroma medicinskem poklicu, od Georga Trakla do Slavka Gruma…

Koliko je med množico narkomansko odvisnih opustilo drogo in koliko je prenehalo vsaj kaditi tobak, je tudi že statistično vprašljivo… Splošno »modo« drog je potrebno človekoljubno in zdravstveno, starševsko in šolsko preprečevati: če bi primeroma začeli iz gimnazij in srednjih šol metati vsaj kadilce in kadilke, da bi smeli opravljati srednjo šolo privatno, bi se vsaj nekoliko uredilo, tako pa žepred gimnazijami in srednjimi šolami v mestu mladostniki kadijo, tjakaj prihajajo tudi dilerji z mehkimi drogami in zvabljajo, lovijo svoje žrtve… - za njimi pa so menda narkomafijski šefi… Tako je potrebno takoj odpraviti, razveljaviti tudi kadilnico v Slovanski knjižnici v Ljubljani in jo spremeniti v čajnico ali sobo za prigrizke… - kljub tihi potuhi knjižničarstva kadilstvu v tej kulturni hiši.

Potrebno je okrepiti mlade zdrave sile, ki naj pomagajo odvisnikom od tobaka in mehkih drog…, skupaj z zdravstveno in socialno-psihiatrično službo, skupaj s šolami in starši. Dokler obstaja zaenkrat kakor »permisivni« odnos do kajenja in pohanja mladine, se kaže večplastna ali vsaj dvojna morala, kakor da je skrb za celostno zdravje mladih odveč. Seveda obstajajo pozitivni trendi, tako s strani medicinske fakultete v Ljubljani, tako s strani družinske medicine, celo mladinska psihologija bi se uradno kdaj utegnila ukvarjati s takšno problematiko

Vir: http://www.gibanje.org