Glavne ovire:
1. Ignoriranje obveznosti, ki izhajajo iz ciljev Goetheborga, Lizbonske strategije in evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, ter na Vladi RS sprejetega Akcijskega načrta razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do l. 2015 (ANEK).
2. Poraba sredstev brez ciljne usmerjenosti, odsotnost usklajene razvojne politike. Odsotnost specifičnih kmetijskih praks na območjih Natura 2000 z namenom doseganja skupnih evropskih ciljev.
3. Pomanjkanje podpore za predelovalno infrastrukturo, izobraževanje, ekopodjetništvo. Neustrezna organizacija svetovalne službe, ki vzdržuje obstoječe stanje.
4. Neustrezna organizacija svetovalne službe, ki vzdržuje status quo.
5. Izobraževalni sistem, ki na strošek države spodbuja uporabo kemičnih sredstev.
6. Kadrovsko in finančno nepodprte NVO, neupoštevanje NVO s strani MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).
7. Negotovi strateški pogoji za razvoj kredibilnega ekološkega kmetijstva (obvarovanje ekokmetijstva pred kontaminacijo z gensko spremenjenimi organizmi).

Predlogi Koalicije za trajnostni razvoj podeželja:

1. TOČKA
Zahtevamo odgovorno upoštevanje obvezujočih dokumentov (Goeteborških smernic, Lizbonske strategije, sprejetega Akcijskega načrta razvoja ekološkega kmetijstva, razglasitev ekološkega omrežja Natura 2000).
Vlada je novembra 2005 na predlog MKGP sprejela ANEK, v katerem so postavljeni merljivi cilji:
20% kmetijskih zemljišč v nadzoru ekološke pridelave do leta 2015.
Po pol leta isto ministrstvo v dokumentu (Predlog NSN), ki mora omogočiti izvajanje zastavljenih ciljev, samovoljno spreminja sprejete nacionalne cilje z razlago, da ocenjujejo, da cilji niso realno zastavljeni, in predlagajo novi cilj 10% do l. 2013.
Ob tem je besedo ekološko v večini dokumentov zamenjala beseda »sonaravno«, v katero je vključena tudi integrirana pridelava, ki nima nič skupnega z ekološko pridelavo in predstavlja le kontrolirano obliko uporabe kemičnih sredstev in umetnih gnojil.
Koalicija opozarja, da je takšno definiranje besede »sonaravno« zavajanje javnosti in predvsem potrošnikov, ki dobivajo napačen vtis, da je integrirana pridelava »skoraj« ekološka.
S tem se posredno omogoča, da bo denar, ki naj bi bil v celoti namenjen minimiziranju negativnih okoljskih in socialnih posledic intenzivnega konvencionalnega kmetijstva, znova porabljen za podporo uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev in kemičnih sintetičnih gnojil.
Doslej so kmetijsko-okoljska plačila namenjali tudi integrirani pridelavi, ki vključuje rutinsko uporabo sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev, sintetičnih mineralnih gnojil ipd., čeprav v okviru pravilnikov. Od l. 2007 dalje za to ni nobenih razlogov več. Z novim programskim obdobjem 2007-2013 namreč stopa v veljavo izvajanje navzkrižne skladnosti, v okviru katerega je z agronomskega vidika pokrit pretežni del zahtev za integrirano pridelavo.
Nasprotno pa je treba kmetom z integrirano pridelavo, ki so že vajeni sledenju določenim pravilnikom in nadzoru, pomagati, da storijo korak naprej in se preusmerijo v ekološko pridelavo. Na ta način se jim bo odprla tudi tržna perspektiva, ki je v integrirani pridelavi ni (nikjer v Evropi se ti pridelki med potrošniki niso uveljavili, saj je razlika med IP in konvencionalno pridelavo z vidika potrošnika zanemarljiva).
Takšna definicija »sonaravnega« prav tako ne zadostuje za doseganje ciljev Nature 2000.

Stanje je alarmantno. Populacije evropsko ogroženih vrst ptic podeželja, zaradi katerih so bila razglašena območja Natura 2000 so v luči trenutne kmetijske politike obsojene na nadaljnje upadanje. V Sloveniji je bilo v letih 1990 – 2000 opažen množičen upad gnezdilk (52 vrst), med katerimi je 32 vrst, ki za svoje preživetje potrebujejo ekološko upravljanje podeželja. V kolikor do leta 2010, ko bo Evropska unija ovrednotila stanje biotske pestrosti v državah članicah, ne uspemo zaustaviti tega trenda, bo Slovenija prisiljena plačevati sankcije, ker je bil denar nenamensko uporabljen in zastavljeni cilji niso bili doseženi.
Sredstva, namenjena doseganju ciljev, bodo končala v napačnih žepih. Breme plačila sankcij pa bodo nosili davkoplačevalci.
Stališče Koalicije in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je, da morajo standardi ekološkega kmetovanja postati osnovna raven kmetovanja na posebnih varstvenih območjih Natura 2000. Hkrati pa je za doseganje ugodnega stanja vrst potrebno pripraviti specifične nadstandardne ukrepe, kot dodatne ukrepe na ekoloških kmetijah.

2. TOČKA
Večji del sredstev nameniti ukrepom, ki bodo spodbujali pridelavo in predelavo najbolj konjunkturnih ekoživil.
Trenutno podpiramo predvsem ekokmetije, ki ne proizvajajo za trg, ohranjamo pašnike in živinorejo (92% ekozemljišč je travinje). V novem programu je zato treba bolj ciljno pomagati kmetom z rastlinsko ekološko pridelavo, kjer je povpraševanje največje.

3. TOČKA
Ukrepe 1., 3. in 4. osi je potrebno ciljno usmeriti v krepitev infrastrukure in diverzifikacijo za ekokmetijstvo.
Tudi če zagotovimo pridelavo, imamo nerazvito predelavo, nerazvito skupno trženje, nerazvito skupno promocijo. Zato morajo biti ukrepi 1., 3. in 4. osi PRP usmerjeni v krepitev infrastrukture ekokmetijskega/ekoživilskega sektorja (skupni predelovalni obrati, skladišča za ekoživila, mešalnice ekokrme, pogoni za pakiranje, izdelava ekoembalaže, nekontaminirana transportna sredstva…)
Ekokmetije so ekonomsko preveč šibke, da bi same dosegale deleže, potrebnega za pridobivanje sredstev na razpisih.
Zato je potrebno oblikovati fundacije, ki bodo pomagale kmetom zbrati lasten delež vložka za udeležbo na razpisih za evropska ali nacionalna sredstva.

4. TOČKA
Zagotoviti široko strokovno podporo ekokmetovalcem in odpreti prostor kmetijskega svetovanja vsem kompetentnim akterjem.
Vključevanje resursov NVO oz. zasebnega sektorja z oblikovanjem posebnih svetovalnih skupin. Namesto teritorialnega načela – načelo specializiranosti in mobilnosti.
KGZ ima na področju kmetijskega svetovanja skoraj monopol, kar se je za razvoj ekokmetijstva v zadnjih 10 letih izkazalo za zelo slabo. Trenutno je število ekospecilaistov ne dosega niti proporcionalnega števila glede na ekokmetije. Za razvoj potrebujemo večji delež svetovalcev, da bi dosegli večje število in kakovostnejše svetovanje za ekokmetije.
Sistem, v katerem isti človek svetuje za konvencionalno, integrirano in ekokmetovanje, je neustrezen. Med njimi je veliko takšnih, ki so se do pred kratkim ekološkem kmetovanju posmehovali, zdaj pa svetujejo tudi za to področje. Na terenu zato prihaja do razmer, ko svetovalci prej zavirajo kot podpirajo preusmeritev konvencionalnih kmetij v ekološko kmetovanje. Zato koalicija ne sprejema razlage, da so zastavljeni cilji ANEK-a (20% zemljišč v ekokmetijstvu do 2013) nedosegljivi, ker smo trenutno pri 4%, s tem da je 92% vseh zemljišč travinje in je proizvodnja za trg zanemarljiva. Ta podatek prej priča o neustrezni kmetijski politiki, ki taka, kot je bila doslej, ne bo omogočila omembe vrednega razvoja ekokmetovanja.
Velik del bremena svetovanja ekokmetom je na samih ekokmetih in nevladnih organizacijah, ki pa za to od države ne dobijo nobenih sredstev.

5. TOČKA
Šolski sistem
Vključevanje več ekokmetijskih vsebin v srednješolsko izobraževanje.
Zagotavljanje finančnih sredstev za izobraževanje, ki ga izvajajo NVO.
Trenutno država podpira šolanje za uporabo kemije. Redni šolski sistem v vrtnarskih, agroživilskih in drugih ustreznih šolah usposablja za konvencionalno pridelavo. Usposabljanje za ekološko pridelavo je prisotno bolj informativno in površno.
Seminarji za bodoče ekokmete (3-4 dnevni tečaji) so informativne narave in operativno neuporabni.
Breme izobraževanja za ekološko in biodinamično kmetovanje je na kmetih oz. na nevladnih organizacijah.

6. TOČKA
Razvoja ne bo brez krepitve nevladnih organizacij.
V Programu razvoja podeželja morajo povsod, kjer je to možno in smiselno, biti med upravičenci za vključevanje v izvajanje dejavnosti tudi nevladne neprofitne organizacije (= društva, ustanove, zavodi).

Zagotoviti je potrebno spoštovanje pravnega reda in kaznovati kršitve.
- Upoštevanje minimalnih rokov za pošiljanje pripomb na predloge dokumentov, ki jih oblikujejo vladna telesa.
- Upoštevanje rokov za odgovore s strani državnih organov.
- Upoštevanje dostopa javnosti do informacij javnega značaja.

Po številu zaposlenih v NVO je v Evropi za Slovenijo le Romunija! L. 2004 je bil v Sloveniji delež zaposlenih v sektorju NVO le 0,74% od vseh zaposlenih, na nizozemskem pa kar 12,4!
Velika večina NVO je brez sredstev in kadrovsko šibka, čeprav mnogim strokovnega znanja ne primanjkuje. Z odsotnostjo transparentnosti in koordinacije postopka priprave PRP (vključno z nemogočimi roki za pripombe) MKGP praktično onemogoča sodelovanje zainteresirane javnosti pri pripravljanju strateško pomembnih dokumentov.

7. TOČKA
Razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji je možen le pod pogojem, da ekološko kmetijstvo zavarujemo pred kontaminacijo z gensko spremenjenimi organizmi.
Zahtevamo izdelavo kart z vrisom vseh ekokmetij ter postavitev varnostnih razdalj za varovanje ekokmetij pred kontaminacijo s strani gensko spremenjenih posevkov. (S tem bo očitno, da v Sloveniji ne razpolagamo z lokacijami, na katerih bi lahko zagotovili varno gojenje gensko spremenjenih rastlin. Morda s to dejavnostjo vztrajno odlašamo prav zato?). Slovenija je tako med zadnjimi štirimi državami, ki niso sprejele predpisov o »soobstoju« gojenja ekoloških, konvencionalnih in gensko spremenjenih rastlin.
Zahtevamo odgovornost države do zagotavljanja verodostojne kontrole krme, transportnih poti in predelovalnih obratov, ki so trenutno šibka točka in predstavljajo nenehno nevarnost za kontaminacijo ekoloških pridelkov in živil ter za izgubo verodostojnosti ekoživil v očeh potrošnikov.

Priloga 1:
Osebe za kontakt: po najboljših močeh vam bomo pomagali pri čim bolj celovitem obveščanju javnosti.
- Za vprašanja o statusu sodelovanja z MKGP in vidikih kmetijske politike EU, o vsebini predlaganih dokumentov, vsebini ANEK-a, problematiki trga z ekoživili, svetovanja in izobraževanja v ekokmetijstvu se obrnite na Anamarijo Slabe, strokovno voditeljico Inštituta za trajnostni razvoj, ki koordinira delo Koalicije za trajnostni razvoj.

Anamarija Slabe
anamarija.slabe@itr.si
GSM: 041 725 991

- Za vprašanja o stanju in problematiki na področju svetovanja, izobraževanja, nadzora, potreb ekokmetov se obrnite na Borisa Frasa, predsednika Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije (Zveza BIODAR), ki zastopa večino slovenskih ekoloških kmetov.

Boris Fras
fras.boris@siol.net
GSM 031 508 903

- Za vprašanja o upravljanju z območji Natura 2000, zahtevanimi merljivimi kazalci uspešnosti, sankcijami, ki se nam obetajo, če cilje ne dosežemo… se obrnite na Andreja Medveda, direktorja DOPPS – Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Andrej Medved
andrej.medved@dopps-drustvo.si
GSM 051 606 835

- Za vprašanja o merljivih razlikah med konvencionalnimi, integriranimi in ekološkimi živili in ugotovljenimi vplivi na zdravje se obrnite na Sanjo Lončar, vodjo projekta »Skupaj za zdravje človeka in narave«

Sanja Lončar
info@zazdravje.net
GSM 041 645 948