Evropska komisija se je odločila, da ne bo spreminjala EU predpise, ki varujejo naravo, saj ustrezajo namenu, a jih je potrebno bolje izvajati
Predsednik Juncker in njegova Komisija sta včeraj potrdila, da se predpisi, ki varujejo evropsko naravo – Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah – ne bodo spreminjali, s čimer je končala dveletno negotovost o prihodnosti teh predpisov in omrežja Natura 2000. Komisija pa je pozvala države članice k boljšemu izvajanju teh direktiv [1].
To je velika zmaga za rekordnih pol milijona ljudi, ki so pozvali Komisijo, da ohrani in okrepi predpise v veliki vseevropski kampanji »Alarm za naravo« [2].
Omenjeni predpisi tvorijo temelje varstva evropske narave [3] in ščitijo več kot 1.400 ogroženih vrst in milijon kvadratnih kilometrov naravnih habitatov v Evropi. Podpirajo jih številni strokovnjaki in znanstveniki, kot tudi širša javnost, poslovni sektor, Evropski parlament in vlade držav članic [4].
Nevladne organizacije, ki delajo na področju varstva narave, pozdravljajo to odločitev in poudarjajo, da je pred nami še težavno delo, da bi dosegli resnično zmago za evropsko naravo. Potrebne so močne odločitve za izvajanje in krepitev teh zakonov ter pritisk na ključne dejavnike izgube narave, najprej gradbeništvo in kmetijstvo [5].
»Enotno stališče Komisije, da evropska okoljska zakonodaja izpolnjuje svoj namen in učinkovito varuje naravo, in ob istem času tudi naše zdravje, je najboljša novica, ki smo jo lahko slišali na današnji seji Komisije! Zdaj je potrebno oblikovati še načrt za reševanje problema izvajanja teh predpisov in njihove krepitve,« je dejal Martin Šolar, direktor WWF Adrie, ki od maja 2015 izvaja kampanjo »Alarm za naravo« v Sloveniji in na Hrvaškem. Andreas Baumüller iz Urada WWF za evropsko politiko, ki je tudi vodja kampanje »Alarm za naravo« na evropski ravni, je dodal, da niti najboljši zakon ni vreden papirja, na katerem je napisan, če se ne izvaja učinkovito.
Poleg WWF so v vseevropski kampanji sodelovali še Friends of Evrope, BirdLife, EEB (The European Environmental Bureau), kampanji pa se je pridružilo tudi več kot 200 manjših organizacij iz celotne Evrope.
Robbie Blake, Friends of the Earth Europe: »Evropska narava se je danes izognila naboju. Vsi potrebujemo naravo v našem življenju, za zdravje in dobro počutje. Tako je odločitev, da zadržimo nekatere izmed najpomembnejših in najbolj priljubljenih evropskih predpisov, ključnega pomena za varstvo narave, in ne bi nikoli smela biti vprašljiva.«
Ariel Brunner, BirdLife Europe: »Odločitev komisije, da zaščiti evropske naravne zakone, kaže, da je glas več kot pol milijona ljudi bil slišan jasno in glasno. Narava je temeljna vrednota naše družbe in je nujna za naše preživetje. To je tudi zmaga za idejo sodelovanja v Evropi, saj narava ne pozna meja.«
Pieter de Pous, European Environmental Bureau: »Ne samo, da je ohranjanja narave kronično premalo, tudi skupna kmetijska politika (CAP) še naprej degradira naše naravno okolje z nagrajevanjem največjih kmetij, ki najbolj onesnažujejo. Dlje kot traja reforma CAP in njena uskladitev s cilji varstva okolja, težje in dražje bo zaustaviti izgubo narave. Komisija mora začeti ambiciozno prenovo skupne kmetijske politike in začeti nagrajevati tiste kmete, ki ščitijo evropsko naravo, vode in tla, od katerih je odvisna pridelava naše hrane.«
[2] Kampanja »Alarm za naravo« (#NatureAlert) se je začela kot odgovor na objavo Evropske komisije o reviziji direktiv o pticah in habitatih. Predsednik Jean-Claude Juncker je že leta 2014 zadolžil komisarja za okolje Carmena Vello naj »izvede natančno oceno direktiv o habitatih in o pticah ter preceni možnosti za njuno združitev eno sodobno direktivo«, v okviru pobude za boljšo zakonodajo.
Koalicija več kot 200 nevladnih organizacij v vseh državah članicah EU je pozvala k ohranitvi direktiv in se zavzela za njihove boljšo izvajanje. Rezultat tega sodelovanja je največje javno posvetovanje v zgodovini EU. Ogromno število 520.325 državljanov (94% tistih, ki so sodelovali v javnem posvetovanju) je pozvalo Evropsko komisijo naj ohrani direktive in se osredotoči na boljše izvajanje.
[3] Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih prispevata k doseganju obljub EU za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2020. Tvorita temelj največjega in najbolj učinkovitega omrežje zavarovanih naravnih območij na svetu – Natura 2000, ki zajema 18% kopena EU in približno 6% morja.
Direktivi ščitita ogrožene habitate in več kot 1000 redkih in ogroženih vrst, vključno z orli, risi in dalmatinskimi pelikani. Več kot milijarda ljudi obišče območja Nature 2000, ki podpira približno osem milijonov ljudi. http://bit.ly/2gCjmeP
[4] Decembra 2015 je Evropski svet priznal pomen boljšega izvajanja teh »ključnih« zakonov, da bi se omogočila pravna varnost vseh zainteresiranih strani. http://bit.ly/2gCk2Rs
Februarja 2016 je Evropski parlament glasoval, da direktiv ne bi smeli spreminjati. http://bit.ly/2gC97HF
312 malih in srednjih podjetij je pozvalo Komisijo, naj ohrani stabilne in učinkovite predpise za varstvo narave. http://bit.ly/2gCe3fH
[5] Nevladne organizacije pričakujejo, da bo komisar Vella spomladi leta 2017 predstavil akcijski načrt za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2020.
O WWF
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe. Za več informacij od delu WWF v regiji obiščite: http://adria.panda.org/sl/.
Evropska komisija se je odločila, da ne bo spreminjala EU predpise, ki varujejo naravo, saj ustrezajo namenu, a jih je potrebno bolje izvajati
