Geoinženiring ne bo prispeval k ustavljanju dviga morske gladine, če ga ne bodo spremljali ekstremni ukrepi na drugih področjih, je ugotovila mednarodna skupina znanstvenikov. "To je zato, ker se raven morja počasi odziva na spremembe v temperaturi Zemlje," pravi paleoklimatolog z univerze v Pekingu John Moore, vodilni avtor študije, in dodaja: "Imamo 150-letno zapuščino uporabe fosilnih goriv, sprememb v načinu uporabe zemlje in podobno. Pri tem je nemogoče, da bi kar takoj potegnili ročno zavoro."
Moore je s svojimi sodelavci raziskal dva predlagana načina geoinženiringa. Prvi so ogledala, ki naj bi bila nameščena v Zemljini orbiti in naj bi odbijala sončno svetlobo. Drugi način so sulfati, ki naj bi jih izstreljevali v zgornje plasti Zemljine atmosfere in naj bi ustvarili prosojno meglico, ki bi odbijala sončno svetlobo, podobno kot je to v naravnem pojavu naredil vulkan Mt. Pinatubo na Filipinih leta 1991.
Oba projekta bi zmanjšala količino sončne energije, ki prihaja na Zemljo, za do štiri vate na kvadratni meter. To je dovolj, da bi zajezili dvigovanje temperature, ki ga bo povzročilo povečanje izpustov ogljikovega dioksida do leta 2070.
Da bi ugotovili, kakšne naj bi bile posledice vzpostavitve obeh sistemov na morsko gladino, so znanstveniki vzpostavili računalniški model, ki je v svojih izračunih upošteval spremembe v višini gladine v zadnjih 300 letih. Ugotovili so, da tudi 4-vatna ogledala do konca stoletja ne bi mogla dvigovanja gladine morja zajeziti za več kot 39 centimetrov, če ne bi hkrati prišlo do zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.
Geoinženiring bi po raziskavah Moora in njegove ekipe imel učinek le, če bi ga izvajali skupaj z razmeroma strogimi ukrepi zmanjševanja izpustov, a še tedaj dvigovanja gladine morja ne bi mogli popolnoma ustaviti.
Da bi zajezili dvigovanje gladine, bi morali v zrak vsaka štiri leta izpustiti sulfatov za dva in pol izbruha Mt. Pinatuba ali pa skonstruirati ogledalo, ki bi se vseskozi povečevalo. Polega tega je težava tudi, da bi morali začete projekte geoinženiringa nenehno nadaljevati, sicer bi se temperatura hitro dvignila.
Cena projektov je tako velika, da se ob analizi stroškov in koristi o geoinženiringu ne splača niti razmišljati, če obstaja vsaj majhna verjetnost, da bo projekt kdaj v prihodnosti prekinjen. Zaključek Moora in njegovih sodelavcev je tako preprost: "Vse, kar ne bo zajezilo izpustov toplogrednih plinov, je, kot bi na rano dajali povoj, namesto da bi jo zdravili."
Geoinženiring ne bo prispeval k ustavljanju dviga morske gladine, če ga ne bodo spremljali ekstremni ukrepi na drugih področjih, je ugotovila mednarodna skupina znanstvenikov. "To je zato, ker se raven morja počasi odziva na spremembe v temperaturi Zemlje," pravi paleoklimatolog z univerze v Pekingu John Moore, vodilni avtor študije, in dodaja: "Imamo 150-letno zapuščino uporabe fosilnih goriv, sprememb v načinu uporabe zemlje in podobno. Pri tem je nemogoče, da bi kar takoj potegnili ročno zavoro."
