Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je na ključne državne institucije  naslovila priporočila, ki naj bi izboljšala pogoje za prispevanje občin k prehodu v z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov.

Nanašajo se na okrepitev podpore za povezovanje občin pri izvajanju razvojnih nalog in pripravi regionalnih razvojno-investicijskih projektov, spodbude občinam za pripravo strategij razvoja lokalnih skupnosti in vključitev lokalne ravni v državni sistem razvojnega načrtovanja, spodbujanje oblikovanja učinkovitih občinskih ukrepov varovanja okolja, vzpostavitev finančnih instrumentov za trajnostno energetiko, izdajo zelenih obveznic in vzpostavitev vrtljivega sklada za občinske okoljske naložbe, izvzetje kreditov za naložbe, ki se odplačujejo iz prihrankov, iz dovoljene kvote največjega možnega obsega zadolževanja občin in dopolnitev sistema okoljskih dajatev na odpadke.

Poleg okoljskega ministrstva so priporočila naslovljena na ministrstva, pristojna za finance, infrastrukturo in javno upravo ter na službo za razvoj in kohezijsko politiko in Eko sklad. Združenja občin pa naj bi prispevala k povečevanju prepoznavnosti okoljskih in javnofinančnih koristi okoljskih ukrepov, ki so že bili izvedeni v številnih slovenskih občinah.

Priporočila izhajajo iz dosedanjega dela na projektu Ozelenjevanje občinskega proračuna, v okviru katerega je Umanotera predstavila poročilo Zelena proračunska reforma: politično in zakonodajno ozadje ter primeri iz drugih držav, največ pobud za izboljšanje sistemskega okolja pa izhaja s septembrskega nacionalnega posveta Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni. Na posvetu so predstavniki občin, ki že žanjejo rezultate okoljskih ukrepov, iz prve roke poročali o tem, kako jim je uspelo in kaj bi potrebovali za to, da bi bili še boljši.  

Državi podajajo pobudo, da bi občine spodbujala k učinkovitejšemu povezovanju v funkcionalne regije. Predvsem je to pomembno pri načrtovanju razvojnih naložb, ki so na marsikaterem področju (promet, prostorsko načrtovanje, turizem ipd.) učinkovitejše, če jih ne omejujejo občinske meje. To naj bi prispevalo tudi h konkurenčnosti občin pri pridobivanju sredstev iz mednarodnih virov, kot je Junckerjev investicijski načrt za Evropo. Ti so čedalje bolj usmerjeni v velike projekte in investicije (vsaj 50 milijonov EUR), ki jih posamezne občine zaradi finančnih in kadrovskih omejitev ne morejo pripraviti in izvajati. Povezovanje občin je nujno, če naj Slovenija teh priložnosti ne zapravi.

Državi priporočajo tudi, naj občine spodbudi k pripravi razvojnih strategij lokalnih skupnosti, saj to prispeva k racionalnosti delovanja javnega sektorja in porabe javnih sredstev na lokalni ravni. Poleg tega pa, naj pripravi finančne instrumente za trajnostno energetiko, ki bodo omogočili učinkovitejšo porabo kohezijskih sredstev, predvsem pa doseganje podnebno-energetskih ciljev, ki jim je Slovenija kot članica EU zavezana.

Državi predlagajo tudi, naj z izdajo zelenih obveznic pridobi sveža sredstva za občinske okoljske naložbe, pridobljena sredstva pa plemeniti v vrtljivem skladu. Trg zelenih obveznic se v svetu zelo hitro razvija. Vlaganje v zelene obveznice je privlačna možnost za slovenske in mednarodne vlagatelje, ki iščejo varne naložbe, kar okoljske naložbe nedvomno so, saj prinašajo pomembne finančne prihranke.

Da bi okoljske dajatve na področju odpadkov bolje podpirale hierarhijo ravnanja z odpadki, katere vrhovni namen je preprečevanje nastajanja odpadkov, so oblikovana tudi priporočila za dopolnitev sistema okoljskih dajatev na odpadke.

Ob izvajanju projekta Ozelenjevanje občinskega proračuna v Umanoteri ugotavljajo, da občine potrebujejo stalen prostor, kjer si bodo izmenjale izkušnje in se učile ena od druge. Zato je sklepno priporočilo naslovljeno na združenja občin, katerih srečanja naj dobijo okoljsko rdečo nit. Občine se želijo pogovarjati o energetski sanaciji občinskih stavb in javne razsvetljave, razvoju trajnostnega turizma, revitalizaciji degradiranih območij, ohranjanju biodiverzitete, ogrevanju na lesno biomaso, varčevanju z električno energijo, javnem prevozu, umirjanju prometa, pametnih mestih in vaseh, participatornem proračunu in kako te ukrepe podpreti z občinskim proračunom.  

Priporočila so objavljena na spletni strani projekta Ozelenjevanje občinskega proračuna.