Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/DrobtiniceModrosti1

Drobtinice modrosti 1.del torek, 13. december 2005 @ 06:15 CET Uporabnik: Pozitivke Piše: Bono Baršek Človek je inkarnirano bitje. Bitje je nosilec zavesti ali duša. Bitje nima nobene oblike, je samo energija, ki je ne moremo opisati. Opisa ne moremo najti, ker je brezoblična. Brezoblično je v osnovi tudi vesolje, ki je sestavljeno iz nešteto (prav zares - nešteto!) svetlobnih niti, ki se prepletajo in sestavljajo vzorce. Predstavljamo si lahko mrežo, po kateri potujejo balončki ali svetlobna bitja, duše, človeške in nečloveške oblike življenja. Na vsakem koščku te mreže je nova informacija, nova izkušnja. Zemlja je malo večji splet energij v vesolju, na katerem so zbrane množice bitij, ki iz že znanih razlogov sodelujejo, se učijo in črpajo izkušnje iz tega spleta. Samo vesolje se neprestano spreminja in se razvija. Svetlobne niti in bitja, ki potujejo po njih ustvarja vir neizrekljive velikosti in moči, ki ga poznamo pod imenom Bog, Indijanci pa so ga poimenovali Orel. Orel ustvarja bitja, ki se "vozijo" po njegovih nitih in si s tem nabirajo zavest. Na koncu se vse vrne k Orlu, ki se hrani s to zavestjo in s tem spoznava samega sebe. Vse, razen tistih bitij, ki spoznajo sebe do potankosti in si s tem zaslužijo absolutno svobodo - grejo mimo Orla. Od njega dobijo največje možno darilo - svobodo. Inkarnacija pravzaprav pomeni, da se neka duša odloči, da postane za "trenutek" in si nabere izkušnje na nekem spletu - v našem primeru ga pač imenujemo Zemlja. Duša ima možnost, da "vidi" stvari iz čisto energetskega nivoja - kot energijo - ali pa se odloči, da pridobi "obliko", ki odgovarja določeni vibraciji ali nivoju energije spleta, na katerem se nahaja in vidi stvari z zornega kota te vibracije. Slednje imenujemo inkarnacija. To pomeni, da si bitje zniža vibracijo in zaznavo spremeni. Tako v vse večjih globinah same sebe in s pomočjo energij vesolja spoznava samo sebe. Najnižja vibracija vesolja se imenuje materija. Ob pomoči gospodarjev oblike ali elementarnih sil zelo visokega ranga si duša nadene obliko in se inkarnira. Človeške duše smo si nadele človeško obliko, druge duše ali bitja pa živalske, rastlinske in druge oblike, odvisno od nivoja zavesti in potrebe po izkušnjah. Ko si duša nadane obliko, pozabi nase, na svoj izvor, na pretekle izkušnje in začne z učenjem od začetka, kot da je šele rojena na nekem svetu ali spletu energij. Na koncu inkarnacije preda svojo zavest Orlu, ki se z njo hrani, vendar pa dušo očisti, sprazni - zato se zelo redki spominjajo svojih preteklih življenj. Človeška oblika so torej vse naše izkušnje s tega sveta, ki smo jih pridobili v večjem ali manjšem številu inkarnacij. Naše izkušnje so tisto, kar doživimo v tem imaginarnem svetu, ki ga sprejmemo kot edinega in končnega. Od spočetja otroka naprej pridobiva duša različne izkušnje, ki temelje na odnosu drugih bitij do nje. Ta odnos je na Zemlji izkoriščevalen, poniževalen, omalovažujoč, nikoli (razen v primeru mojstrov modrosti) pa zares ne sloni na čisti ljubezni. Te izkušnje se s časom samo poglabljajo in človek postane žrtev svoje usode ali oblike, lahko pa rečemo tudi, da postane omejen s strahovi, ki jih je pridobil s pomočjo negativnih izkušenj in razočaranj. Seveda pa obstaja rešitev, vendar je treba potem v celoti spremeniti sebe in svoj odnos do drugih. Ta pot pa traja. Oblika je na eteričnem nivoju kot smolnata ali lepljiva snov, ki se zalepi v vse nivoje človeškega bitja: v fizično, eterično ali energetsko, čustveno in mentalno telo. Njeno delovanje je strahotno, saj povzroča vse bolezni in nesreče in seveda smrt. Obliko čutijo, to sem spoznal tudi sam, prav vsi ljudje, posebno pa starejši. Kako? Vse tiste čudne bolečine okrog srca, ramen, pritiski na glavo, bolečine v sklepih in podobno - to je oblika. Ne poznam človeka nad petdeset let (in mnogo precej mlajših), ki hodijo k zdravnikom zaradi opisanih simptomov, zdravniki pa seveda nič ne morejo storiti, kot dati tablete proti bolečinam, ki olajšajo stanje, a ga nikoli ne odpravijo. Potem si izmišljajo različna imena za te bolezni kot so revma, išias, različna vnetja, angina pektoris in podobno, odvisno pač od tega, kje je žarišče oblike. Nekateri ga imajo bliže srčne čakre, zato dolga leta trpijo za povišanim ali znižanim pritiskom (odvisno od notranje usmeritve oziroma karakterja), bolečinami v prsih, pekočih občutkih in vznemirjenostjo, ki vedno pripeljejo tudi do stanja, ki mu rečejo zdravniki infarkt. Jaz pa temu stanju rečem "sindrom polnega lonca". Če vse življenje samo potiskaš vase svoja čustva in reakcije, se lonec napolni in nekoč dvigne pokrov (manjši infarkt) ali pa eksplodira (smrtni infarkt). Drugi imajo žarišče oblike blizu solarnega pleksusa, zato jim lahko povzroči težave s prebavili, žolčem, ledvicami in končno lahko tudi deluje na navedene organe v smrtonosni obliki. Tretji imajo žarišče v glavi in jim lahko v končni fazi povzroči možgansko kap. Zlomi udov in druge poškodbe so vedno na mestu, kjer je večje žarišče oblike. Nekateri bi temu rekli tudi, da je tam prilepljen elemental. Ljudje, ki so imeli zlome, ponavadi celo življenje posebno ob vremenskih spremembah čutijo "trganje" na zlomljenem mestu, vendar to ni rekacija kosti ali tkiva, temveč tistega dela oblike (saj vemo, da gre za nek strah, kajne?), ki je povzročil zlom. Enako bolečino občutijo tudi ljudje, ki ostanejo brez kakega uda. Takim bolečinam zdravniki rečejo "fantomske" bolečine. Kljub temu, da na primer človek nima noge, jo bo včasih krepko čutil - vendar čuti le del svoje oblike. Med tehniko rebirthinga lahko vsak človek začuti, da ga stiska obroč nepojmljive energije, ki ga lahko s to tehniko tudi začenja odstranjevati. Vedno se delovanje oblike kaže že leta prej, a ljudje raznih bolečinic ne jemljejo resno, dokler imajo tablete, cigarete, alkohol in droge, ki ublažijo bolečine in ustvarijo iluzijo, da so sproščeni in se "imajo fajn". Ko pritisne oblika zares, je to zadnja možnost za nekatere ljudi, za mnoge pa je že prepozno, pregloboko se je zažrla v telo in dušo človeka. Obliki rečemo tudi ego, to je torej tista energija, ki človeka ukalupi in ga ne spusti, dokler ne sprejme in ozavesti svojega življenja do potankosti. Procesu ozaveščanja in čiščenja oblike rečemo rekapitulacija ali podoživljanje in za to obstaja posebna tehnika, ki so jo "izumili" indijanski vrači pred mnogimi tisočletji. Tehnike s podobnim ali celo enakim namenom so hkrati spoznali tudi indijski mistiki in yogiji. Najbolj znani človek, ki se je znebil oblike in je svoje znanje predal naprej, je bil Buda (nekateri ga poznamo pod imenom Maitreya - zmagovalec nad materijo), drugega zelo znanega pa poznamo pod imenom Jezus. Seveda pa je bilo pred njimi in za njimi precej drugih posameznikov, ki jim je to uspelo. Med indijanskimi narodi je bilo precej plemen, kjer so skupinsko odvrgli obliko in odšli s tega sveta tja, kjer jim je lepše. Vendar so za to potrebovali sovražnike, ki so jih prisilili, da so zviševali svojo notranjo moč in premagovali strahove, zato so najprej prišla divja plemena brez tega znanja, nato pa še bolj divji belci s še manj znanja o sebi in naravi. Ne drži, da so belci iztrebili Indijance in ne drži, da so Indijanci bili poraženci. Ravno nasprotno: poraženci so belci, med tisto množico Indijancev, ki jih pa ni več, pa jih je mnogo enostavno odvrglo obliko in so odšli na drug nivo, kjer je ne potrebujejo. Tisti, ki jim ni uspelo zbrati dovolj notranje moči pa so seveda padli pod kroglami iztirjenih in propadlih belcev ali drugih "divjakov". V boljšo razlago: večina mayevskih mest je opustela, arheologi pa še vedno iščejo vzroke, zakaj in kam so odšli mayi iz teh mest, saj nikjer ni najti sledov vojn ali naravnih katastrof. Za mnoge arheologe je seveda naša razlaga popolnoma neumna pa se zaradi tega ne bomo prav nič sekirali. Ko človek odvrže obliko, postane svoboden v najčistejšem smislu te besede, saj te prav nobena reč ne ovira več. V tistem trenutku si namreč sam svoj mojster in si sposoben prebivati v širnem vesolju na skoraj vsakem kraju, ki ti pade na pamet. Več o tem vam bojo prav gotovo dale knjige Carlosa Castanede, kjer je vse to znanje izredno lepo zbrano in povedano. Ampak nekaj je: Don Juan pravi, da noben normalen človek ne želi svobode in moje izkušnje so ravno take. Namesto, da bi prevzeli odgovornost za svoje življenje, so ljudje rajši odvisni od drugih in delajo druge odvisne od sebe. Rajši trpijo do smrti kot živijo v večnosti, lepoti in miru. Mnogi o tem govorijo, a nič ne naredijo in ravno v tem je štos. Oblika se namreč rahlja in čisti le z dejanji in ne z idejami. Ljudje, ki so polni knjižnega znanja pa nič ne naredijo, da bi to znanje tudi živeli, so ljudje z duhovnim egom. Ne vejo, da si delajo ogromno škodo. Premagati strah ali obliko se da le z dejanji. Nek Kitajski izrek pravi: "Vsak dan delaj vsaj trikrat tisto, česar se najbolj bojiš". Da, samo tako se da razbiti strah. Rekel sem, da noben normalen človek ne želi biti svoboden. To je normalno stanje človeštva, kajti potem ne bi bili ljudje. V iskanje svobode je človek pahnjen ob pravem času na pravi način: z najbolj resno mišljeno grožnjo s smrtjo: nesrečo ali boleznijo. Potem je samo odločitev: hočeš življenje ali smrt. Kdor je pameten, bo raje izbral življenje. Večina ljudi ne pride do tega stanja, ker imajo preveč karme ali pa jim je prelepo, da bi razmišljali o tem. Ko pa jih stisne, so že prestari in imajo premalo energije, da storijo kar koli. Obstajajo tudi ljudje, ki bi navidezno takoj prostovoljno želeli prestopiti v svobodo, toda to so po pravilu zmedeni in celo nori ljudje, brez samodiscipline in notranje moči, ki živijo samo v oblakih: to so astralni vampirji, ki neprestano spreminjajo svoje odločitve in nimajo moči, da izpeljejo niti ene. Škoda zanje. Vsak, ki se resno ukvarja s sabo s pravim namenom, bo naletel nanje, ker bojo takoj priskočili s svojim "oblačnim znanjem" in idejami in ga potem celo prosili, naj jih popelje v svobodo. Ker to ni možno narediti za drugega, ga bojo v naslednjem trenutku popljuvali, označili za mazača, lažnjivca in podobno. No ja, učimo se sprejemati, zvišujmo notranjo moč! Potem odpadejo tudi taki "razsvetljeni" vampirčki. NMDŽ - Nič nam ne More Do Živega ali NeoMaDeŽevani. Mimogrede: močnejša je oblika, močneje je človek ukalupljen v materialnem svetu - in močneje ga boli. Zato pravimo, ne brez razloga, da je človek pozabil na Boga in sprejel kot svojega edinega boga denar. In - bolj ko si ukalupljen, prej je konec življenja. V razmislek še tole: nekateri narodi, na primer avstralski aborigini, ki še živijo v stiku z naravo, ne poznajo srčnega infarkta, psihologi pa o tej bolezni govorijo kot o bolezni menadžerjev. Starostni nivo te bolezni se vrtoglavo znižuje: pred leti je bila najbolj nevarna za petdesetletnike, danes pa za tridesetletnike - mlade povzpetneže. Očitno se je Bog odločil narediti čistko. Bono Baršek 040/334-866 www.svet-je-lep.com SE NADALJUJE Komentarji (0) www.pozitivke.net