V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse je Umanotera skupaj s partnerji projekta danes predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. »Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov ni le možno in praktično izvedljivo, temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi, med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja,« je poudarila vodja projekta, direktorica Umanotere Vida Ogorelec.
Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je eden izmed projektov v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Kot je poudaril v.d. vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec, je prehod v nizkoogljično družbo eden ključnih izzivov sodobnega časa, pri katerem želi Evropska unija doseči še dodaten preboj. »Pri tem je ključno sodelovanje in usklajena prizadevanja na vseh ravneh ter dejstvo, da se mora proces prehoda v nizkoogljično družbo pričeti takoj,« je dejal Beloglavec.
Vlada se z okoljem intenzivno ukvarja, je poudaril direktor Urada Vlade RS za komuniciranje Darijan Košir. V tem trenutku poteka proces priprave podnebnega zakona in dolgoročne strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo, po Koširjevih besedah bosta tako Zakon kot strategija pripravljena za obravnavo na vladi v prvi polovici prihodnjega leta.
V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakseso izbrane dobre prakse na naslednjih prednostnih področjih: energetika (učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije), trajnostna mobilnost, vrednostna veriga lesa, trajnostni razvoj podeželja, ekološko kmetijstvo, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe.
Po besedah vodje projekta Vide Ogorelec je vizija projektne skupine, da bodo danes predstavljene dobre prakse že leta 2020 običajne prakse. Končni izbor dvajsetih dobrih praks je opravila strokovna skupina projekta v sestavi dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Franc Pohleven, Anamarija Slabe, dr. Sašo Medved, dr. Aljaž Plevnik in Vida Ogorelec. Slednja je ob predstavitvi dobrih praks dejala, da »niso iskali niti našli idealnih praks«, a poudarila, da ima vsak primer določene elemente dobre prakse, za katere želijo, da se razširijo tudi v drugih okoljih. »Z vsakim primerom dobre prakse stojijo motivirani posamezniki, ki so junaki današnjega časa. Prehod v nizkoogljično družbo niso tone CO2, pač pa ljudje,« je zaključila Ogorelčeva.
V naslednji fazi projekta bodo izbrane dobre prakse predstavljene javnosti, projekt pa se bo v začetku poletja 2012 zaključil z objavo priporočil odločevalcem za nadaljnjo uporabo in širjenje dobrih praks.
V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse je Umanotera skupaj s partnerji projekta danes predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. »Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov ni le možno in praktično izvedljivo, temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi, med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja,« je poudarila vodja projekta, direktorica Umanotere Vida Ogorelec.
