Koža so naša druga usta in tudi naša druga pljuča. Če ne more normalno dihati, bo trpelo vse telo. 

Ste kdaj opazovali mehurčke, ki se začnejo nabirati na koži, kadar ste v bazenu ali v kadi? To je dihanje naše kože! V srednjem veku so to dejstvo poznali bolje kot mi, zato je bila ena od oblik smrtne kazni to, da so obsojenca za nekaj ur do vratu potopili v greznico. 
Včasih so vas na zastrupitev skozi kožo morali obsoditi, dandanes pa številni ljudje celo plačujejo velike denarje, da svojo kožo prepojijo s kemikalijami in ji onemogočijo dihanje.

Kot da nam ne bi bilo dovolj splošnega pomanjkanja kisika zaradi sedenja in bivanja v zaprtih prostorih, kožo vse prepogosto zapiramo v »najlonske vreče« (tkanine iz poliestra, poliamida in vseh drugih poli- tkanin), s čimer ji preprečujemo, da bi dodatno prispevala k našemu dihanju.

Ko otroka »zapakiramo« v pleničko iz umetnih materialov, ne pomaga, da je na dotik naravna in »mehka kot bombaž«, saj je v resnici neprepustna, s čimer onemogoči, da bi nežna koža zadihala. Enako velja, če dojenčka mažemo s kremami ali olji, izdelanimi na osnovi mineralnih olj, ki preprečujejo pretok energije skozi kožo, kljub mamljivim oglasom pa kožo dolgoročno dušijo. 

Otroška koža je ob rojstvu petkrat tanjša od kože odrasle osebe. Povrhu je zelo prepustna, zaradi česar se ne more ubraniti pred kemičnimi snovmi in obremenitvami iz okolja. Zato je zelo pomembno, kako jo bomo zaščitili in s čim jo bomo hranili. Otroška koža vsebuje premalo maščobe, zato jo je treba dodajati – seveda ne v obliki naftnih derivatov (tekoči parafin, mineralno olje, petrolej …), ampak v obliki hranilnih naravnih olj in maščob. 

Kadar nas sprašujejo, zakaj v povezavi s kožo dojenčkov vedno pišemo o ognjiču, odgovorimo, da to pač ni področje, ki bi ga bilo mogoče urejati v skladu z modnimi smernicami. Seznam rastlin, ki so primerne za otroško kožo, namreč ni dolg. Poleg ognjiča nanj lahko uvrstimo le še vrtnico, kamilico, mandlje, alojo vero in – po dolgem premisleku – morda še beli slezenovec, kajti vse več težav z otroško kožo narekuje tudi iskanje nežnih in učinkovitih protivnetnih rešitev. 

Otroška koža je preveč pomembna in občutljiva, da bi na njej eksperimentirali. Če kozmetična sredstva uporabimo pravilno, pore ne bodo zamašila, ampak jo bodo, prav nasprotno, okrepila pri njenem osnovnem poslanstvu – dihanju in zaznavanju okolja. 

TRI V ENEM!
V zadnjem času je modno otroka čistiti z vlažnimi robčki, ki praviloma vsebujejo precej spornih sestavin. Namesto s koktajlom kemičnih snovi ali z milom, ki poškoduje zaščitni sloj kože, je dojenčkovo kožo veliko bolje očistiti z naravnim sezamovim oljem z dodatkom izvlečka ognjiča ali s kakim drugim naravnim oljem. 

Z istim oljem lahko izvajamo tudi masažo dojenčka, otroka ali odrasle osebe, lahko pa ga uporabimo tudi kot čistilno olje za kožo odraslih oseb in za čiščenje ličil.

Olje nanesemo na blazinico iz bombažne vate in nežno očistimo kožo. Če ga uporabljamo kot negovalno olje, ga nežno vtremo po prhanju ali kopanju. Olje je najbolje nanašati na vlažno in voljno kožo, saj ga bo tako lažje vsrkala in za seboj ne bo pustilo mastne plasti. Koža bo zaščitena in nahranjena, obenem pa bo nemoteno dihala. 

Če olje uporabimo za masažo, storimo prav nasprotno. Nanašamo ga na suho kožo, ki jo nato nežno masiramo in počakamo, da se vsrka. Če smo nanesli preveč olja, presežno olje speremo s toplo vodo, zatem pa kožo nežno popivnamo z brisačo. Tako bo koža čudovito svilnata in voljna, naj gre za dojenčka, otroka ali odraslo osebo. 

ŠEST NAPAK, KI SE JIM VELJA IZOGNITI
- Otroka ne masirajte takoj po hranjenju.
- Med masažo ne počnite ničesar drugega!
- Prostor, v katerem izvajate masažo, naj bo topel. 
- Na rokah ne nosite nakita.
- Olja ne zlivajte neposredno iz stekleničke na kožo. Najprej ga ogrejte v dlaneh. 
- Vsaj ena roka naj bo na dojenčku tudi takrat, ko segate po olje. Stik med vama naj bo nepretrgan. 

Sanja Lončar

Vir: www.zazdravje.net