Da bolezen tiči v debelem črevesu, je bilo znano že starim Grkom - in to še zdaj vedo vsi, ki znajo gledati na telo kot celoto. Kajti "tam spodaj" lahko tiči marsikaj, česar ni treba, in razmerje sil črevesnega drobnoživlja je lahko skrajno neprimerno. Le kdo bi rekel, da so glavoboli in vneto grlo lahko posledica nezdravih razmer v debelem črevesu?
Da do 40 odstotkov izločenega blata sestavljajo bakterije? Da v našem debelem črevesu živi in se z ostanki hrane gosti kakih sto vrst mikroorganizmov? (Nekateri mimogrede pridelajo nekaj vitaminov iz skupine B, tisti manj potrebni pa še marsikaj drugega.)
"cevi", ki se izpod desne strani reber dvigne pod trebušno prepono, gre prečno pod levo stran reber in se nato spusti proti danki.
No, in v tem tiču grmi zajec.
Zdravje iz debelega črevesa je enostavno, saj je neposredna posledica vsebine in mikroorganizmov, ki se gostijo z njo. Kar pojemo, postane - med drugim - tudi hrana za drobnoživelj v debelem črevesu.
Zato:
* Bolj ko je hrana predelana, bolj spodbuja razvoj drobcenih škodljivcev, to je gnilobnih bakterij.
* Več ko je balasta, ki izvira iz dobro prežvečene presne ali kuhane zelenjave, več koristnih mikroorganizmov se razvija v njem.
* Več ko spijemo kave, črnega čaja in alkohola, bolj uničujemo črevesne prijateljčke.
* Več ko pojemo žit v celoviti obliki (izdelki iz polnovredne moke, kuhana cela zrna), prijaznejši in gostoljubnejši smo do črevesne flore.
* Nepredelana žita in zelenjava spodbujajo razvoj koristnih bakterij mlečnega kisanja, sladkarije spodbujajo nepotrebne in celo škodljive kvasovke, redne in večje količine mesa in mlečnih izdelkov pa spodbujajo razvoj gnilobnih bakterij.
* Če pozabljamo, da je treba piti zlasti takrat, ko nismo žejni, zaradi pomanjkanje vode v debelem črevesu postopoma ustvarimo zastajanje blata in zapeko.Pa smo tam.
Črevesni fitnes
Naprej poskrbimo za zdravo razmerje sil drobnoživlja in za "črevesni fitnes":
- Redno hodimo (čim več, tem bolje) in dihamo s trebušno prepono; to je koristna notranja masaža.
- Zjutraj in dopoldne pijemo dovolj vode, zeliščnih poparkov ali blagega zelenega čaja (vsaj pol litra, raje pa liter).
- Uživamo hrano in pijačo za kultiviranje zdrave črevesne flore, s tem pa tudi zdravja in dobrega počutja.
Živa hrana in pijača!
Za zdrave razmere v debelem črevesu in potemtakem za splošno zdravje je pomembno, da redno uživamo dobesedno živo hrano ali pijačo, ki je nastala z mlečnokislinsko fermentacijo. Mlečna kislina in mlečnokislinske bakterije v prebavilih poskrbijo za red in mir, še posebno v debelem črevesu pa preprečujejo bohotenje gnilobnih in drugih zdravju škodljivih bakterij.
Ko z rednim uživanjem takšne hrane in pijače vzpostavimo zdravo razmerje sil v debelem črevesu ter v njem naselimo naravne prebivalce in spodimo preveč razbohotene škodljive podnajemnike, se ni več treba vsakodnevno ukvarjati z njo, priporočljivo pa je vseeno. Vsekakor je zelo pomembno, da uživamo čimveč zelenjave, tako surove kot kuhane, zmerne količine svežega sadja, žita v vsej celovitosti in izdelke iz polnovredne moke.
Mlečnokislinsko fermentirane pijače in hrana za zdravje
Najpomembnejša so mlečnokislinsko fermentirana žita in izdelki iz njih (na primer kruh s kislim testom). Za zdravo črevesno floro sta najodličnejši pijači "podaljšani" rejuvelac in kvas. Po okusu sta nekoliko manj odlični, zato pa toliko bolj zdravi. Obe lahko pripravimo sami. V Avstriji in Nemčiji je kvas pod imenom brottrunk naprodaj v trgovinah, najpogosteje znamke Kanne.
Rejuvelac je pogruntala Američanka Ann Wigmore, ki se je največ ukvarjala s pridelavo in zdravilnimi lastnostmi žitne trave. Pripravimo ga tako, da steklenico s širokim vratom do petine napolnimo s kaljivimi žitnimi zrni. Najprimernejša je pšenica, vendar lahko uporabimo tudi piro, druga žita in celo rjavi riž; pomembno je le, da ima zrno kalček. Nato steklenico do nekaj centimetrov pod vrhom napolnimo z vodo in jo trdno zapremo. Pustimo na sobni temperaturi.
Rejuvelac je pijača, ki jo odlijemo po dveh do treh dneh, skoraj nič kisla in prijetnega okusa po žitih. Če tekočino pustimo v steklenici teden dni ali več, postane bolj kisla in ima močnejši učinek. Ker se v steklenici razvija tudi ogljikov dioksid, se lahko vsebina po odprtju burno razveseli. Ko tekočino odlijemo z zrnja, jo nalijemo v drugo steklenico, zapremo in shranimo v hladilniku. Na zrnje še enkrat nalijemo vodo in steklenico spet dobro zapremo; zdaj naj stoji vsaj teden dni, nato tekočino odlijemo. Zrnje ki nato ostane, zamešamo v testo za kruh.
Kvas je tradicionalna ruska pijača, pripravljena iz kislega kruha; torej tistega, ki je bilo zamešeno s kislim testom. Pri nas tradicija tega kruha še vedno živi na Koroškem in tudi kruh, ki je pod imenom koroški naprodaj v trgovinah, je običajno zamešen s kislim testom. Enako uporaben je tudi temno rjav ržen kruh, ki je naprodaj v polkilogramskih zavitkih in že narezan na tanke rezine.
Kruh narežemo na rezine in jih posušimo, zadnjega omenjenega pa le posušimo. Nato jih damo v večji kozarec (na liter vzamemo od dve do tri rezine), jih zalijemo z vodo in kozarec zapremo. Če imamo pri roki kupljen kvas (brottrunk), ga dolijemo kozarček kot "cepivo". Pomembno je, da se kozarec nepredušno zapira, saj mlečnokislinska fermentacija poteka v razmerah brez navzočnosti kisika.
Dva dni pustimo na sobni temperaturi, nato mesec dni hranimo na hladnem, na primer v kleti, vendar ne v hladilniku. Tako okus kot učinek pijače obogatimo z dodatkom zelenjave, na primer rdeče pese, zelja ali repe. Ko tekočino odlijemo s kruha in zelenjave, teh temeljnih sestavin ne zavržemo, ampak jih porabimo za solate.
Naravno kisana zelenjava
Druga skupina črevesni flori zelo prijazne hrane je naravno kisana zelenjava; pri nas sta to predvsem kislo zelje in repa. Težava je le v tem, da zelenjavo preveč nasolijo, zato je tekočina, ki nastane med kisanjem, preslana. Kljub temu je enako, če ne celo bolj koristna in za "vrtnarjenje" celo primernejša kot kisla zelenjava, zato jo po potrebi razredčimo z vodo, naravno kisano zelenjavo in predvsem živahno kislo tekočino pa pripravimo sami.Večji kozarec do polovice napolnimo z narezano zelenjavo: rdečo peso, zeljem, rdečim zeljem, repo ... Zalijemo z vodo, v katero smo na vsak liter zamešali žličko soli in kozarček zelnice ali repnice. Nato ravnamo enako kot pri pripravi kvasa.
Mlečni izdelki
Nenazadnje so tu še mlečni izdelki, ki nastanejo z mlečnokislinsko fermentacijo mleka: kefir, jogurt in kislo mleko. Vse je naprodaj v trgovinah, za poln učinek je pomembno le to, da pripravek vsebuje žive mikroorganizme. Vse to pa lahko pripravimo tudi sami. Najbolj zdravi in učinkoviti so pripravki iz nepasteriziranega kozjega mleka.
Za kefir potrebujemo posebno kulturo, ki jo z nekaj poizvedovanja prej ali slej dobimo pri znancih in prijateljih. Mleko, ki naj bo po možnosti nepasterizirano, nalijemo v kozarec za vlaganje, ga dodamo kulturi in dobro zapremo. Dva dni pustimo na sobni temperaturi, nato precedimo in kulturo uporabimo za pripravo novega kefirja. Če je nimamo ves čas v uporabi, jo hranimo v hladilniku, v dobro zaprtem kozarčku z mlekom.Jogurt ali vsak približek jogurta pripravimo tako, da mleko "cepimo" s kupljenim izdelkom, ki vsebuje žive bakterije.
Mleko nalijemo v kozarec za vlaganje, vanj vmešamo žlico ali dve "kulture", premešamo, zapremo in pustimo na sobni temperaturi. Pravzaprav to ni ravno jogurt, kajti ta nastaja pri višji temperaturi, ampak učinkovit je še bolj od navadnega jogurta.
Kislo mleko je najmanj zahtevno, ker nastane brez našega vmešavanja. Surovo mleko le nalijemo v skodelice, ki naj nato dan ali dva stojijo na toplem.Če fermentirane mlečne izdelke uživamo predvsem za obnovitev in vzdrževanje zdrave črevesne flore, jih pred uporabo razredčimo z enako količino vode.
Mlečnokislinsko fermentirane pijače pijemo zjutraj na tešče in nato enkrat do dvakrat na dan med obroki, vedno po 1 do 2 dcl. Jutranji odmerek, najbolje pol ure do uro pred zajtrkom, je najpomembnejši, saj tako pošljemo mlečno kislino in mlečnokislinske bakterije naravnost tja, kjer jim je mesto - v debelo črevo.
Da bolezen tiči v debelem črevesu, je bilo znano že starim Grkom - in to še zdaj vedo vsi, ki znajo gledati na telo kot celoto. Kajti "tam spodaj" lahko tiči marsikaj, česar ni treba, in razmerje sil črevesnega drobnoživlja je lahko skrajno neprimerno. Le kdo bi rekel, da so glavoboli in vneto grlo lahko posledica nezdravih razmer v debelem črevesu?
