Odgovor Ministrstva za kmetijstvo

Pred kratkim sem na tej spletni strani objavil članek o komisiji Codex Alimentaius, v katerem sem skušal razčistiti pretiravanja s strani nekaterih posameznikov znotraj nevladnega ekološkega sektorja kot tudi zavajanja samega ministrstva za kmetijstvo. V njem sem prav tako nanizal nekatere nevarnosti Codexa, med drugim:

- velik potencial zbrati skupaj standarde, ki preveč bremenijo male kmetovalce, pod pretvezo prehranske varnosti
- vnesti določila, ki dovoljujejo dvomljive prakse z argumentom znanstvene utemeljenosti (npr. razširitev gojenja GSO, radiacija hrane, povečana uporaba pesticidov,...)
- znižanje ekoloških standardov
- dovoljevanje nevarnih prehranskih aditivov (npr. tartrazin)
- določitev prenizkih doz za prehranske nadomestke ter le-te uvrstiti pod zdravila (nadomestki tako na voljo zgolj na recept ter podrvrženi dragim testom)

Zgornje alineje kažejo na to, da je precej verjetno, da so Codexovi standardi pisani na kožo velikih multinacionalk. Če pogledamo, kdo povečini zastopa t.i. nevladni sektor na zasedanjih Codexovih komisij, vidimo, da so to predvsem mednarodna združenja indrustrijskih proizvajalcev (celo International Chewing Gum Association), kar si lahko sami preberete na tejle strani (pod NGO):

http://www.codexalimentarius.net/web/organizations.jsp?lang=EN

Tako nam postane jasno, da so delegati Codexovih komisij (ki med drugim niso izvoljeni predstavniki ljudstva temveč tja imenovani birokrati), podvrženi močnemu lobiranju industrije.

Codex v svojih standardih za kmetijske pridelke določa, da morajo biti praktično brez odrgnin ter prav tako njihovo velikost (premer) oz. težo – male sadeže se ne sme dajati na trg. Tako npr. standard za ananas določa, da je minimalna teža velikih ananasov 700g (malih 250g). Ostale standarde si preberite tukaj:

http://www.codexalimentarius.net/web/standard_list.do?lang=en

Codex razglaša, da bodo standardi zagotavljali prehransko varnost. Morda bo hrana tako res imela manj mikrobov oz. škodljivcev, toda količina popolnoma dobre hrane, ki jo bodo morali kmetje zavreči, bo verjetno precejšnja. Poleg tega se bodo usmerili v sorte, ki zagotavljajo donos oz. večje sadeže, s čimer se bo zmanjšala biotska pestrost ter povečala poraba pesticidov. S tem pa bo prehranska varnost na dolgi rok ogrožena.

Torej, Codex Alimentarius ne vzema v obzir dejstva, da se že sedaj v razvitih državah zmeče stran do 30% popolnoma dobre hrane (večinoma zaradi birokratskih določil o označevanju trajnosti ter prepovedi krmljenja živali z ostanki procesirane hrane). Njegovi standardi ne urejajo tega področja, ki bi lahko dejanjsko prineslo prehransko varnost med ljudi ter prizaneslo okolju. Prav tako ni nobenih določil o tem, kako zdrava mora biti prst. Dejstvo je, da je le-ta podlaga za zdravje in polnovrednost rastlin ter tako tudi živali in človeka. Z desetletji uporabe biocidov, umetnih gnojil ter težke kmetijske mehanizacije, je prislo do izgube od 30 – 70 % mineralov (vir: knjiga We want real food). Če jih ni v prsti, jih tudi v naših telesih ne more biti. Toda Codex to dejstvo očitno spregleda. Prav tako ne reče nič o neoporečni pitni vodi, ki je pravica vsakogar na Zemlji in prav tako del prehrane.

In nenazadnje, kot je bilo razvidno iz prejšnjega šlanka, bo Codex prek Sanitary and Phytosanitary Agreement Svetovne trgovinske organizacije praktično zavezujoč za trgovanje.

To sem sporočil ge. Blaži Nahtigal na Direktorat za varno hrano pri Ministrstvu za kmetijstvo, ki je odogovoren za področje kodeksa. Po drugem poskusu sem le prejel njen odgovor:

- - -

Spoštovani!

Pošiljamo odgovor na vaš dopis, ki vključuje različna področja živilske zakonodaje in standarde, vezane na varnost in kakovost hrane.

V Republiki Sloveniji, ki je članica EU, velja evropska zakonodaja, ki zagotavlja nemoteno delovanje notranjega trga. Uredbe so neposredno veljavne v vseh državah članicah, določeno fleksibilnost pa omogočajo tudi nacionalni predpisi, ki ne smejo ovirati prostega pretoka blaga. Veljavna zakonodaja je dostopna na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za zdravje.

Države članice EU sodelujejo na zasedanjih Codex Alimentarius, kjer zastopajo enotna stališča, skladna z obstoječo zakonodajo in usklajena na pripravljalnih sestankih delovnih skupin na Svetu EU v Bruslju. Načeloma zagovarjajo fleksibilen pristop ob upoštevanju dejstev, da so predlagane vsebine skladne z obstoječo evropsko zakonodajo, zagotavljajo ustrezno raven informiranja potrošnikov ter ne vplivajo negativno na varnost hrane
na svetovnem trgu.

Codex Alimentarius komisija, ki je skupni organ Organizacije za prehrano in kmetijstvo in Svetovne zdravstvene organizacije pri Združenih narodih, je bila ustanovljena z namenom oblikovanja mednarodnih standardov za varnost in kakovost hrane že leta 1961. Danes ima 183 članov s celega sveta.
Delovanje Codex Alimentarius komisije je natančno opisano v Postopkovnem priročniku (Procedural Manual, 18th edition), ki je dostopen na spletni strani Codex Alimentarius.
Postopkovni priročnik v poglavju »Splošna načela Codex Alimentariusa« med drugim določa:
1. člen: Publikacije Codex Alimentarius so namenjene pripravi in odobritvi definicij in zahtev za živila z namenom harmonizacije in poenostavitve
mednarodnega trgovanja.
3. člen: Codex standardi in sorodni teksti niso nadomestek ali alternativa nacionalni zakonodaji. Zakonodaje posameznih držav in predpisani upravni postopki vsebujejo določbe, ki morajo biti izpolnjene.
5. člen: Članice Codex Alimentarius komisije so odgovorne za posredovanje novih znanstvenih in drugih informacij, pomembnih za upravičeno revizijo obstoječih Codex standardov in sorodnih tekstov, ustreznim komitejem.

Codex standardi niso pravno zavezujoči za uporabo na evropskem trgu in tako kot UNECE standardi veljajo le kot priporočila za uporabo. Za vse države članice v Evropski Uniji so tržni standardi za sadje in zelenjavo, določeni v Uredbi Komisije, neposredno zavezujoči za uporabo. Uredbe Komisije nastajajo na ta način, da v svoj pravni red harmonizirajo mednarodne standarde ter jih tudi na predlog držav članic EU preoblikujejo in prilagodijo svojim potrebam. Uredbe Komisije za tržne standarde veljajo za vse faze trženja, kar pomeni od mesta pridelave, preko distribucijske verige, pakiranja in sortiranja, do mesta maloprodaje neposredno za potrošnike. Preko ustreznega označevanja (klasifikacija, poreklo, ...) je potrošnik informiran o kakovosti določenega pridelka.

WTO/SPS sporazum v 1. odstavku 3. člena "Harmonizacija" pravi sledeče: "Da bi sanitarne in fitosanitarne ukrepe harmonizirali na čim širši osnovi, članice svoje sanitarne in fitosanitarne ukrepe pripravljajo na podlagi mednarodnih standardov, smernic ali priporočil, če so na voljo, razen če je v tem sporazumu drugače določeno zlasti v tretjem odstavku.", v 3. odstavku istega člena pa "Članice smejo uvajati ali ohranjati sanitarne ali fitosanitarne ukrepe, ki pomenijo večjo raven sanitarne ali fitosanitarne zaščite, kot bi bila dosežena z ukrepi, ki temeljijo na ustreznih mednarodnih standardih, smernicah in priporočilih, če je to znanstveno utemeljeno ali kot posledica ravni sanitarne ali fitosanitarne zaščite, ki jo članica določa kot ustrezno v skladu z ustreznimi določbami od prvega do osmega odstavka 5. člena.".

WTO/SPS sporazum torej države članice WTO spodbuja, da svoje ukrepe harmonizirajo z mednarodnimi standardi, smernicami in priporočili (in sicer z namenom olajšanja mednarodnega trgovanja) vendar pa jim hkrati daje možnost sprejeti nacionalne ukrepe, ki se od mednarodnih standardov, smernic in priporočil razlikujejo.

V prilogi vam posredujemo WTO/SPS sporazum v slovenskem jeziku: (See
attached file: SPS SPORAZUM.doc)

Lep pozdrav!
Blaža Nahtigal

- - -

Ga. Nahtigal nam razloži, da je izgleda bolj pomembno to, da so standardi skladni z evropsko zakonodajo, kot pa naše lokalne razmere, danosti in posebnosti. Prav tako, na sestankih kodeksovih komisij lahko Slovenija zastopa le stališča EU.

Kljub temu, da g. Nahtigal trdi, da je Codex neobvezujoč, v istem pismu piše, da Uredbe evropske komisije nastajajo na način, da v pravni red harmonizirajo mednarodne standarde ter še 'članice svoje sanitarne in fitosanitarne ukprepe pripravljajo na podlagi mednarodnih standardov, če so na voljo'. Torej, pripravljajo, in ne, jih lahko pripravijo, če želijo.

Pa si sami poglejmo, kaj pravi WTO oz. originalno besedilo SPS Agreement:

http://www.wto.org/english/docs_e/legal_e/15sps_01_e.htm

Samo besedilo med drugim določa:

Article 2: Basic Rights and Obligations

3.Members SHALL ensure that their sanitary and phytosanitary measures do not arbitrarily or unjustifiably discriminate between Members where identical or similar conditions prevail, including between their own territory and that of other Members. Sanitary and phytosanitary measures shall not be applied in a manner which would constitute a disguised restriction on international trade.

Article 3: Harmonization

1.To harmonize sanitary and phytosanitary measures on as wide a basis as possible, Members SHALL base their sanitary or phytosanitary measures on international standards, guidelines or recommendations, where they exist, except as otherwise provided for in this Agreement, and in particular in paragraph 3.

3.Members may introduce or maintain sanitary or phytosanitary measures which result in a higher level of sanitary or phytosanitary protection than would be achieved by measures based on the relevant international standards, guidelines or recommendations, if there is a scientific justification, or as a consequence of the level of sanitary or phytosanitary protection a Member determines to be appropriate in accordance with the relevant provisions of paragraphs 1 through 8 of Article 5 (note 2). Notwithstanding the above, all measures which result in a level of sanitary or phytosanitary protection different from that which would be achieved by measures based on international standards, guidelines or recommendations shall not be inconsistent with any other provision of this Agreement.

Note 2: For the purposes of paragraph 3 of Article 3, there is a scientific justification if, on the basis of an examination and evaluation of available scientific information in conformity with the relevant provisions of this Agreement, a Member determines that the relevant international standards, guidelines or recommendations are not sufficient to achieve its appropriate level of sanitary or phytosanitary protection.

2. Sanitary or phytosanitary measures which conform to international standards, guidelines or recommendations SHALL be deemed to be necessary to protect human, animal or plant life or health, and presumed to be consistent with the relevant provisions of this Agreement and of GATT 1994.

5.The Committee on Sanitary and Phytosanitary Measures provided for in paragraphs 1 and 4 of Article 12 (referred to in this Agreement as the “Committee”) shall develop a procedure to monitor the process of international harmonization and coordinate efforts in this regard with the relevant international organizations.

Article 5: Assessment of Risk and Determination of the Appropriate Level of Sanitary or Phytosanitary Protection

7. In cases where relevant scientific evidence is insufficient, a Member may provisionally adopt sanitary or phytosanitary measures on the basis of available pertinent information, including that from the relevant international organizations as well as from sanitary or phytosanitary measures applied by other Members. In such circumstances, Members shall seek to obtain the additional information necessary for a more objective assessment of risk and review the sanitary or phytosanitary measure accordingly within a reasonable period of time.

8. When a Member has reason to believe that a specific sanitary or phytosanitary measure introduced or maintained by another Member is constraining, or has the potential to constrain, its exports and the measure is not based on the relevant international standards, guidelines or recommendations, or such standards, guidelines or recommendations do not exist, an explanation of the reasons for such sanitary or phytosanitary measure may be requested and SHALL be provided by the Member maintaining the measure.

Article 12: Administration

1. A Committee on Sanitary and Phytosanitary Measures is hereby established to provide a regular forum for consultations. It shall carry out the functions necessary to implement the provisions of this Agreement and the furtherance of its objectives, in particular with respect to harmonization.

6.The Committee MAY, on the basis of an initiative from one of the Members, through appropriate channels invite the relevant international organizations or their subsidiary bodies to examine specific matters with respect to a particular standard, guideline or recommendation, including the basis of explanations for non-use given according to paragraph 4.

Article 13: Implementation

Members are fully responsible under this Agreement for the observance of all obligations set forth herein. Members SHALL formulate and implement positive measures and mechanisms in support of the observance of the provisions of this Agreement by other than central government bodies. Members SHALL take such reasonable measures as may be available to them to ensure that non-governmental entities within their territories, as well as regional bodies in which relevant entities within their territories are members, comply with the relevant provisions of this Agreement. In addition, Members SHALL not take measures which have the effect of, directly or indirectly, requiring or encouraging such regional or non-governmental entities, or local governmental bodies, to act in a manner inconsistent with the provisions of this Agreement. Members SHALL ensure that they rely on the services of non-governmental entities for implementing sanitary or phytosanitary measures only if these entities comply with the provisions of this Agreement.
Annex A: Definitions

3. International standards, guidelines and recommendations
(a) for food safety, the standards, guidelines and recommendations established by the Codex Alimentarius Commission relating to food additives, veterinary drug and pesticide residues, contaminants, methods of analysis and sampling, and codes and guidelines of hygienic practice;

Annex C: Control, Inspection And Approval Procedures

Where an importing Member operates a system for the approval of the use of food additives or for the establishment of tolerances for contaminants in food, beverages or feedstuffs which prohibits or restricts access to its domestic markets for products based on the absence of an approval, the importing Member SHALL consider the use of a relevant international standard as the basis for access until a final determination is made.

WTO na svoji strani Standards and safety pravi:
http://www.wto.org/english/thewto_e/whatis_e/tif_e/agrm4_e.htm

Member countries are encouraged to use international standards, guidelines and recommendations where they exist. When they do, they are unlikely to be challenged legally in a WTO dispute.

Kot prvo, države članice kot je razvidno iz zgornjega teksta, niso vzpodbujane (encouraged), da sprejmejo mednarodne standarde, temveč jim je to zapovedano. Drugič, WTO nadalje pravi, da uporaba mednarodnih standardov države članice ščiti pred pravnim trgovinskim sporom. Jasno je, da si razvijajoče oz. male države kot je Slovenija, takih sporov ne morejo ravno privoščiti.

Katere so (navidenzne) pozitivne strani tega dogovora?

- Zadnji del 3. odstavka 3. člena pravi, da katerakoli določila, ki imajo za posledico drugačno stopnjo sanitarne in fitosanitarne varnosti, ne bodo obravnavana kot nekonsistentna s tem dogovorom.

Sliši se odlično, vendar pa morajo članice, ki imajo drugačne standarde, veljavnost in primernost le-teh dokazovati samo preko mednarodno sprejetih znanstvenih metod. Prav tako lahko druga članica zahteva znanstvene dokaze, če meni, da standardi ovirajo trgovino. Seveda lahko zaključi, da dokazi niso zadostni ter sproži trgovinski spor.

- 7. odstavek 5. člena dopušča možnost previdnostnega načela, če članica meni, da znanstveni dokazi za implementacijo določenega standarda niso zadostni.

Super, toda ta ukrep je lahko samo začasen, dokler članice ne zberejo dovolj dodatnih znanstvenih dokazov, to pa morajo narediti v razumnem časovnem roku.

- Prvi odstavek 12. člena določa vzpostavitev komiteja za sanitarne in fitosanitarna določila (Comitee on sanitary and phytosanitary measures), ki lahko na pobudo članice povabi strokovnjake mednarodnih organizacij za dodaten pregled standardov (6. člen).

Prvič, v prvem odstavku je naveden tudi namen tega komiteja – izvajal bo funkcije potrebne za implementacijo tega sporazuma, še posebej pa harmonizacijo. Torej si bo v prvi fazi prizadeval, da bo članica v končni fazi harmonizirala svoje standarde. Drugič, komite LAHKO (may) povabi strokovnjake, ni pa to nujno. Za razliko od BODO (shall), ki zadeva države članice. Prav tako, povablja zgolj strokovnjake iz ustreznih mednarodnih organizacij. Kaj je 'ustrezno' je stvar dogovora, katera organizacija ima status mednarodne, pa prav tako.

Posebej bodite pozorni na 13. člen, ki določa, da članice ne smejo dolovoljevati delom svojih držav oz. lokalnim skupnostim, da sprejmejo določila oz. akte, ki niso v skladu s tem dogovorom. To pomeni, da vaša občina npr. ne more prepovedati določene prakse, če ne predstavi znanstvenih dokazov za svojo odločitev. Znanstveni dokazi morajo pa biti pridobljeni skozi ustrezne organizacije po dogovorjenih metodah. Katera občina ima dovolj denarja, da si to lahko privošči?

Torej, SPS Agreement državam članicam daje zgolj navidenzno svobodo pri sprejemanju lastnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov. Ne spodbuja, temveč zapoveduje harmonizacijo s kodeksovimi standardi za področje prehrane z namenom zagotoviti prosto trgovino. Države članice lahko, če presodijo, da druge države ovirajo trgovino sprožijo trgovinske spore. To si najverjetneje lahko privoščijo le premožnejše.

Za več informacij o Codexu si poglejte naslednje spletne strani:
http://www.anhcampaign.org/campaigns/codex
http://www4.dr-rath-foundation.org/

Sami si preberite dogovor in če se tudi vam zdi, da bo najverjetneje Codex po njem obvezen, prosim to sporočite na Ministrstvo za kmetijstvo, in sicer:

-Blaža Nahtigal (navedena kot kontakt na letnem Codexovem poročilu): blaza.nahtigal@gov.si
-Matjaž Kočar (generalni direktor direktorata za varno hrano): matjaz.kocar@gov.si
-Mira Skubic (vodja sektorja za varnost in kakovost hrane): mira.skubic@gov.si

Pišite pa tudi evropskim poslancem ter jim dajte vedeti, da od njih pričakujete transparentnost in poštenost ter da zase želite le najboljše:

http://www.europarl.europa.eu/members/public/geoSearch.do?language=sl

oziroma:

- tanja.fajon@europarl.europa.eu
- zoran.thaler@europarl.europa.eu
- romana.jordancizelj@europarl.europa.eu
- alojz.peterle@europarl.europa.eu
- ivo.vajgl@europarl.europa.eu
- milan.zver@europarl.europa.eu
- jelko.kacin@europarl.europa.eu

Ter seveda Evropski Komisiji. Ona predlaga evropsko zakonodajo:

Janez Potočnik - komisar za okolje: janez.potocnik@ec.europa.eu
http://ec.europa.eu/commission_barroso/potocnik/indexfl_en.htm
Marian Fischer Boel – komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja: Mariann.Fischer-Boel@ec.europa.eu
Meglena Kuneva - komisarka za zaščito potrošnikov: John.Bell@ec.europa.eu (vodja kabineta)
Androulla Vassiliu – komisarka za zdravje: http://ec.europa.eu/commission_barroso/vassiliou/contact.htm
Karel de Gucht - komisar za razvoj ter humanitarno pomoč:
http://ec.europa.eu/commission_barroso/degucht/index_en.html

Vsaki komentarji ter pogledi na članek so zaželjeni, tako da le pustite kak komentar spodaj.

Vesele božične praznike še naprej!

Aleš Praprotnik