Češnje so že zrele in tudi po dobri ceni se jih že lahko kupi na tržnici. Za kaj so koristne, kako se uporabljajo in pripravljajo, pa preberite. Slovenci smo se vedno navduševali nad češnjami, čeprav se še zdaleč ne moremo primerjati z Angleži, vsaj če verjamemo srednjeveškim zapisom.
V nekaterih predelih Anglije so namreč v času zorenja češenj prirejali sejme, ki so se največkrat končali kot velikanska veseljačenja. Nasprotniki praznika češenj so preverili cerkvene knjige in ugotovili, da se je vsako leto devet mesecev po festivalu občutno povečalo število rojstev.
Obstaja cel kup vrst češenj - vsem je skupno, da se jim ni moč upreti, pa vendar se razlikujejo po okusu. Pri nas so najpogostejše in najbolj iskane hrustavke, ki navdušijo (ali pa tudi ne) s svojim čvrstim, hrustavim mesom sladkega okusa. Večina zmotno misli, da je hrustavka ena vrsta, a gre v resnici za širok izbor tistih, ki jim je skupna hrustljavost. Nekaterim so bolj všeč vrste z mehkejšim mesom, odlične pa so tudi divje češnje. Te so precej manjše od gojenih in jih 'moramo' pojesti več, pa tudi s prebiranjem koščic se zamudimo, a so tudi bolj aromatične in vsekakor vredne svojega truda.
Češnje so čudovite presne, iz njih lahko pripravimo marmelade, džeme, kompote, sokove, likerje, najrazličnejše sladice ... Vsebujejo približno 15 odstotkov sladkorja, vitamin C in vitamine B-skupine, pa tudi rudnine kalij, kalcij, magnezij in fosfor, silicij in železo.
-
Najbolj sladke vsebujejo do 15 odstotkov sladkorjev.
- Vsebujejo veliko rudnin, med katerimi prevladujejo silicij, železo, kalcij, kalij, magnezij in cink.
- Temno rdeča antocianska barvila, ki v telesu lovijo proste radikale in varujejo pred škodljivim delovanjem ultravijoličnih žarkov, so v veliki meri odgovorna za zdravilno delovanje češenj.
- Med vitamini so v največjih količinah prisotni vitamini B-kompleksa in vitamin C.
- Vsebujejo nemalo folne kisline, ki je pomembna za rast in tvorbo krvi in ki pomaga pri nemotenem delovanju možganov in živčevja.
- V nekaterih študijah so ugotovili, da posebna snov v češnjah za kar 50 odstotkov zmanjša nevarnost za nastanek raka.
- Spodbujajo delovanje ledvic ter izločanje vode in toksinov iz telesa. V kombinaciji s semeni uravnavajo tudi raven krvnega sladkorja in podaljšajo občutek sitosti.
- Blažijo revmatična obolenja sklepov, lajšajo težave z žolčem in znižujejo raven holesterola.
- Rastlinska barvila skupaj z vitaminom C in cinkom krepijo in gradijo vezna tkiva ter jih naredijo prožnejša.
- Vsebujejo blago naravno razkužilo, zato blažilno delujejo na vnetja v telesu in preprečujejo nastanek parodontoze.
- Velika vsebnost vitaminov in mineralov krepi imunski sistem in daje vašim mislim svežino.
- Velike vsebnosti kalcija so pomembne za živčevje, zdrave zobe in kosti.
Kako jih pripravljamo?
Najbolj zdrave in slastne so sveže. Ponudite jih z jogurtom, domačo skuto ali svežim bananinim sladoledom. Tega pripravite tako, da banane olupite in iz njih pripravite pire, ki ga hitro zamrznete. Dobili boste okusno in osvežilno sladico z malo kalorijami. Pravilno posušene lahko pozimi namočite in jih uporabite za pripravo sadnih kompotov brez kuhanja. Tako boste ohranili kar največ encimov in vitaminov. Številni obožujejo češnjevo marmelado, džem in kompote.
Okusna sta tudi sveže iztisnjen sok in vinski liker. Ponekod jih podobno kot borovnice ali gozdne jagode namakajo v domače sadno žganje. Pri pripravi različnih sladic, kot so zavitki, pite in narastki, jih včasih poskusite kombinirati z jagodami, ribezom in malinami ter uživajte v čudoviti mešanici okusov. Izkoščičene češnje lahko za spremembo prelijete z okusno polivko iz medu, limoninega soka in ščepca cimeta v prahu. Narahlo premešajte in uživajte! Okusna, a malo manj znana jed je tudi češnjeva mrzla juha, ki se prileže zlasti v vročih poletnih večerih. Za pripravo potrebujete pol kilograma izkoščičenih češenj, rdeče vino, med, sok ene limone in nekaj kock ledu.
Češnjev zavitek
Sestavine:
Pšenična bela moka 200g
Olje - sončnično 20g
Malo soli in vode
Maslo
Drobtine
Češnje
Sladkor - beli
Cimet
Priprava: V posodo stresemo moko, ji dodamo olje, sol in mlačno vodo. Gnetemo toliko časa, da nastane lepo gladko testo. Oblikujemo ga v kepo, ki jo po vrhu namažemo z oljem. Vlečeno testo pustimo počivati približno eno uro. Nato ga damo na pomokano površino, ga razvaljamo in razvlečemo. Raztopimo maslo.
Razvaljano testo premažemo z maslom in posujemo z drobtinami. Nato nanj stresemo češnje. Potresemo jih s sladkorjem in cimetom. Zavitek zvijemo in položimo v namaščen pekač. Pečemo 40 minut na 180° C. Na polovici peko testo premažemo še s stopljenim maslom.
Priprava: Očiščene češnje izkoščičimo. Izkoščičene češnje v široki posodi potresemo s polovico sladkorja. Sestavini s potresanjem posode premešamo in pustimo stati 2 do 3 ure, lahko tudi čez noč. Kozarčke za vlaganje s pokrovčki temeljito operemo in vsaj za 15 minut potisnemo v pečico, segreto na 80 °C. Češnjam dodamo limonin sok, potem pa jih pristavimo.
Vmešamo mešanico želina in 2 žlic sladkorja ter dodamo preostali sladkor. Sestavine nekoliko premešamo s paličnim mešalnikom, vendar le na hitro. Zavremo in kuhamo 3 do 4 minute, vmes s površine s penovko odstranjujemo pene. Posodo odstavimo, marmelado pa nadenemo v pripravljene kozarčke. Te nepredušno zapremo, ovijemo v večjo brisačo ali odejo in ohladimo.
Češnje so že zrele in tudi po dobri ceni se jih že lahko kupi na tržnici. Za kaj so koristne, kako se uporabljajo in pripravljajo, pa preberite. Slovenci smo se vedno navduševali nad češnjami, čeprav se še zdaleč ne moremo primerjati z Angleži, vsaj če verjamemo srednjeveškim zapisom. 
