Znanstveniki se strinjajo, da povečana koncentracija CO2 vpliva na globalno porast temperature, kar seveda za sabo potegne tudi globalne klimatske spremembe od taljenja ledu na obeh polih Zemlje, zvišanje morske gladine, prav tako pa povečana koncentracija daje izdaten prispevek tudi k izumrtju velikega števila rastlinskih in živalskih vrst.
Nekako nam je znano v kolikšni meri se lahko sami lotimo tega problema, torej kolikšen je tisti človeški faktor, ki bi lahko vplival na zmanjšanje CO2 v ozračju, manj znana pa je prečiščevalna moč samih gozdov. Je morda možno, da nam stari gozdovi, ki živijo stoletja, pomagajo pri tej nalogi ali ne? Nova dognanja tokrat prihajajo iz južne Kitajske.
Do sedaj je veljalo splošno sprejeto dejstvo, da so stari gozdovi (tisti, ki so nekako starejši od 100 let) v ravnovesju. Toliko ogljika kolikor ga tla sprejmejo od padajočega lista, preperevanja vejic in mrtvih korenin, toliko naj bi ga tudi oddajala v ozračje z mikrobno dejavnostjo. Tla namreč delujejo kot rezervoar ogljika, kot njegovo skladišče in se v starih gozdovih vsebnost ogljika naj ne bi spreminjala. A v raziskavi, ki je bila objavljena v petek v Journal Science so predstavljeni drugačni izsledki. V poskusu se je vsebnost ogljika v prsti pod starimi, primarnimi gozdovi z leti povečala. Kaj je vzrok temu, še raziskujejo. Če bi se njihove hipoteze preliminarnega eksperimenta izkazale za pravilne, potem imajo stari gozdovi v sebi dosti večji potencial, kot smo mu ga sprva pripisovali. Morda obstaja možnost, da pri koncentraciji 360 ppm CO2 v ozračju kot jo beležimo danes, da nam ta veličastna drevesa pomagajo pri zniževanju le-tega in ga skladiščijo v prst. Prav tako pa bi se izkazala pospešena sečnja teh dreves dramatična in usodna za naša življenja, saj bi s tem posegom, če bi ga z enako intenzivnostjo še nadaljevali tudi v prihodnje, bistveno posegli v regeneracijsko zmožnost narave.
Da bomo lahko z gotovostjo potrdili o izredni perspektivnosti starih dreves, pa bomo še morali malo počakati na nadaljne poskuse. In modro bi delovali, če bi sečnjo starih dreves do takrat vsaj malo omilili, če že ne ustavili in s tem bi se izognili morebitni usodni napaki.
