Evropska komisija je v Bruslju predstavila velikopotezni načrt za vzdržno, zanesljivo
in konkurenčno energetsko politiko Evropske unije, ki naj bi temeljila na
dveh stebrih: na boju proti segrevanju ozračja ter zmanjševanju odvisnosti
od uvoza nafte in plina. Največ prahu je med državami članicami dvignila
napoved okrepljenega boja proti energetskim kartelom oziroma predlog za popolno
ločevanje dejavnosti proizvodnje energije od njene distribucije.
Energija predstavlja 93 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida,
zato bodo ukrepi za zmanjševanje izpustov najprej zadeli prav energetski
sektor, so poudarili strokovnjaki pred predstavitvijo energetskega svežnja
12 dokumentov. Novi sveženj je napoved "nove industrijske revolucije",
s katero naj bi EU do leta 2050 postala energetsko učinkovito gospodarstvo
s kar se da šibkim deležem izpustov ogljikovega dioksida.
Komisija predlaga, naj se unija enostransko zaveže, da bo
zmanjšala izpuste toplogrednih plinov najmanj za 20 odstotkov do leta 2020
v primerjavi z letom 1990. To je prvič, da je kdor koli na svetu razgrnil
takšen enostranski predlog, so ob predstavitvi svežnja poudarili predsednik
Evropske komisije Jose Manuel Barroso, evropski komisar za energijo Andris
Piebalgs in komisar za okolje Stavros Dimas.
EU naj z ukrepi za zmanjšanje toplogrednih izpustov predvsem
zagotovi, da se povprečne temperature na svetu do leta 2020 ne bodo zvišale
za več kot dve stopinji v primerjavi s predindustrijsko ravnijo, poziva komisija.
Razvite države s sedemindvajseterico na čelu naj se zavežejo, da bodo v sklopu
novega mednarodnega sporazuma, ki bo začel veljati po izteku kjotskega protokola
leta 2012, izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšale za 30 odstotkov.
V vmesnem obdobju pa naj se unija enostransko zaveže, da bo
izpuste v tem obdobju omejila "najmanj za 20 odstotkov". Kjotski protokol
sicer predvideva, da bodo razvite države do leta 2012 v primerjavi z referenčnim
letom 1990 izpuste zmanjšale za pet odstotkov, nekatere drzave EU pa tudi
za osem odstotkov.
Društvo za sonaraven razvoj
Fokus je v sporočilu za javnost zapisalo, da je Evropska komisija v
svojih predlogih o evropski energetski politiki premalo pozornosti
posvetila energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije, tako da
bodo v Evropski uniji še naprej prevladovala fosilna goriva in jedrska energija.
Da so cilji Evropske komisije na teh področjih premalo ambiciozni, se strinjajo
tudi druge okoljevarstvene organizacije iz EU.
Posebej so v Fokusu razočarani nad predlogom komisije, da
bi EU do leta 2020 20 odstotkov svoje primarne energije pridobivala iz obnovljivih
virov, pri čemer v društvu še posebej izpostavljajo dejstvo, da Bruselj posameznim
segmentom porabe - proizvodnji elektrike ter hlajenju in ogrevanju - ni določil
individualnih ciljev.
Kot ob tem poudarjajo v eni izmed največjih okoljevarstvenih
organizacij Friends of the Earth (FoE), je celo sama komisija nedavno ugotovila,
da odsotnost konkretnih ciljev za posamezne segmente porabe podjetjem otežuje
načrtovanje investicij in s tem ovira tehnološki napredek na področju obnovljivih
virov energije.
Da bi morala komisija delež obnovljivih virov energije v celotni
porabi postaviti na 25 odstotkov, pa so menila nemška združenja podjetij,
ki se ukvarjajo s tehnološkimi resitvami za pridobivanje vetrne in sončne
energije, poroča nemska tiskovna agencija dpa.
FoE se poudarja, da bi bilo mogoče
energetsko odvisnost EU reševati predvsem s prizadevanji za večjo energetsko
učinkovitost transporta ter ogrevanja in hlajenja, ki so energetsko zelo
potratni.
Tudi 20-odstotno znižanje emisij CO2 do leta 2020 se zdi FoE
in Fokusu premalo ambiciozno. Obe organizaciji se zavzemata za 30-odstotno
zmanjšanje, saj bo le tako mogoče preprečiti segrevanje ozračja s katastrofalnimi
posledicami.
Fokus in FoE izražata zaskrbljenost zaradi pomena, ki ga Evropska
komisija pripisuje jedrski energiji, in sicer tudi na področju zmanjševanja
emisij CO2. V Fokusu so ob tem zapisali, da je jedrska energija "umazana,
neučinkovita, nevarna in draga."
Vir: www.umanotera.org |