Britanski imperij
Prvi, Veliki (rimski) imperij je kajpak moral propasti, da bi se na njegovih razvalinah lahko razvila močnejša tvorba, še večji imperij. Po padcu in požigu Rima, ki je krščansko vero uveljavil kot najpomembnejšo veroizpoved zahodnega sveta, se je center moči Gospodarjev preselil na sever, na otok, ki so ga po svoji glavni boginji Barati poimenovali Baratanija oz. kasneje Britanija.

Njihovo glavno oporišče v tej deželi, "nova Troja" pa je dobilo ime London. Kmalu je postal center Velikega britanskega imperija, ki je zavojeval pretežni del planeta. To je postalo možno potem, ko so pomorščaki "tudi uradno" odkrili Ameriko in je val selitev v "novi svet" omogočil pokoritev in uničenje avtohtonih ljudstev Indijancev, Inkov, številnih afriških in drugih plemen ter krajo naravnih bogastev v njihovih deželah.

Z rastjo imperija se je  gradila tudi vodilna struktura za upravljanje planeta. Zgrajena je bila hierarhično, v obliki piramide z desetinami nivojev, na katerih so posamezni redovi (viteški redovi - Templjarji, Malteški vitezi, Jezuiti..., masoni), združenja in posamezna društva (Društvo lobanje in kosti...), včasih celo navidez nasprotujoča si, uresničevala isti program, ki so ga diktirali najvišji redovi - "Razsvetljeni" (Illuminati). Organi te prikrite oblasti pa niso bili najpomembnejši - prihajalo je tudi do medsebojnih uničenj in trenj med njimi, kar je bil dober slepilni manever; najpomembnejše je bilo uresničevanje Načrta. Posebno je to veljalo za močno orodje Gospodarjev - Židovski narod, narod finančnikov in bankirjev, ki je, zaslepljen z Judovsko vero "gospodarjev", v njihovih načrtih odigral bistveno vlogo, a je bil kljub temu kasneje prepuščen genocidu.

Izvršilni in predstavniški organi so bili vladarji kraljevske krvi, ki so bili infiltrirani na vse dvore evropskega kontinenta in rastočega britanskega imperija. Britanski dvor je bil v rokah nemške kraljevske linije Saxe-Coburgh-Gota, ki je dala številne pomembne vladarske figure. Ena izmed njih, britanska kraljica Elizabeta, je dobila ime, ki zgovorno priča o njenem poreklu (El-lizzard-birth - rojena iz plazilca). Šele med prvo svetovno vojno (1917) je bil nemški priimek zamenjan s priimkom Windsor, da so prikrili pravo poreklo dinastije. Da je britanska krona Hitlerja podpirala, ni torej nič čudnega.

Finančni instrument nadzora se je čudovito razvijal skozi skupino povezanih bank in omogočil centralizacijo nadzora kraljevskih dvorov, saj so bele kronane glave vse po vrsti dolžniki močnih bankirjev. To je občutil tudi Napoleon. Bankirji so se zbrali okrog družine Rothschild, kajpak kraljevske krvi, ki je kmalu postala najmočnejša dinastija ne le v britanskem kraljestvu temveč na vsem planetu. V Ameriki je finančne niti prenesla v roke dinastije Rockfeller. Cilj je bil s finančnimi vzvodi spremeniti zakonodajo in politiko v vseh državah, da bi tekla v skladu z začrtanim Načrtom.

Zoran Železnikar

Vir: www.prisluhni.si