Evropska komisija je objavila študijo o bralni pismenosti v Evropski uniji, ki predstavlja ukrepe držav za izboljšanje bralne pismenosti in področja, na katerih morajo okrepiti prizadevanja. Vsak peti petnajstletnik (21 % petnajstletnikov v Sloveniji) in številni odrasli v Evropi imajo težave pri branju.
Študija, ki pokriva 31 držav (države članice EU, Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Turčijo), kaže, da jih je sicer večina dosegla napredek pri razvoju politik opismenjevanja, vendar se te ne osredotočajo dovolj na najbolj rizične skupine, kot so fantje, otroci iz prikrajšanih gospodinjstev in otroci priseljencev.
Ministri za izobraževanje držav članic EU so si zadali cilj zmanjšati delež slabih bralcev z 20 % na manj kot 15 % do leta 2020. Ta cilj so zaenkrat dosegle samo Belgija (flamska skupnost), Danska, Estonija, Finska in Poljska. Študija, ki jo je za Komisijo naredila mreža Eurydice, se osredotoča na štiri glavne teme: učne metode, spopadanje s težavami pri branju, izobraževanje učiteljev in spodbujanje branja zunaj šole.
Evropska komisija je objavila študijo o bralni pismenosti v Evropski uniji, ki predstavlja ukrepe držav za izboljšanje bralne pismenosti in področja, na katerih morajo okrepiti prizadevanja. Vsak peti petnajstletnik (21 % petnajstletnikov v Sloveniji) in številni odrasli v Evropi imajo težave pri branju. 
