Pokvajeno meso, BSE, MAP, salmonela, dioksini, živo srebro, bakterije E.coli… V zadnjih letih smo priča novim in novim poročilom o nalezljivih boleznih pri živalih in škandalom, povezanim z živili. Pri toliko primerih prodaje pokvarjenega mesa se zdijo bolezen norih krav, ptičja gripa, salmonela, lasnice, zloraba antibiotikov, dioksin in živo srebro potisnjeni v ozadje.

Nov je sum, da je Crohnova bolezen povezana z MAP pri govedu. Industrijska masovna živinoreja pospešuje širjenje bolezni, saj se jih živali hitreje nalezejo, če so v hlevu tesno druga ob drugi. Uživanje okuženega mesa in mleka je lahko nevarno tudi za ljudi.

BSE in Creutzfeldt-Jakobova bolezen
Skoraj deset let po krizi bolezni norih krav se pri govedu še vedno pojavljajo posamezni primeri in še vedno se pojavljajo smrtni primeri pri ljudeh. Aprila 2008 sta v Španiji umrla dva mladostnika zaradi človeške različice BSE, Creutzfeldt-Jakobove bolezni (CJB). V Veliki Britaniji je v zadnjih 13 letih zaradi CJB umrlo vsaj 164 ljudi, v Franciji 20. O primerih so poročali tudi iz Irske, Španije, Portugalske, Kanade, Nizozemske, ZDA, Italije, Japonske in Savdske Arabije.

Povzročitelj BSE skoraj zagotovo povzroča tudi za človeka smrtno Creutzfeldt-Jakobovo bolezen (vir: www.stern.de, 1.4.2008). Bolniki s CJB kažejo enake simptome kot okužene krave. Na začetku imajo težave s koordinacijo gibov, nato se pojavijo še motnje vida. Sčasoma imajo luknje v spominu in na koncu si ne morejo ničesar več zapomniti. CJB je pri ljudeh še vedno neozdravljiva in se v manj kot enem letu konča s smrtjo, vendar pa inkubacijska doba po okužbi lahko traja 10 let ali več.

Do danes je znanih okoli 200.000 primerov BSE pri govedu, število pa je verjetno precej višje. Vzrok je bilo krmljenje goveda s kostno moko iz klavničnih odpadkov in trupel. Od leta 2000 je v Nemčiji prepovedano krmiti živino s kostno moko in živalskimi maščobami. Leta 2001 je prepoved krmljenja s kostno moko izdala EU. Toda leta 2008 je nemška kmečka zveza pozvala zvezno vlado, naj sprosti prepoved uporabe kostne moke.

Že aprila 2008 so dovolili uporabo ribje moke kot dodatka k prehrani za mlado govedo (ki je, kot je znano, po naravi rastlinojedo). To še ni vse. Maja 2008 je zvezni minister za kmetijstvo zaradi naraščajočih cen krmil napovedal možno rahljanje določil o prepovedi uporabe kostne moke. Prisluhnili so mu tudi na nivoju EU, saj se generalna direkcija za kmetijstvo evropske komisije boji upada proizvodnje mesa v Nemčiji za 35% v naslednjih dveh letih.

Vzrok so visoke cene krmil, situacija pa je še bolj resna zaradi gensko spremenjene soje, ki prevladuje v Severni in Južni Ameriki. Stroga pravila EU prepovedujejo njen uvoz. Zato se nemški minister za kmetijstvo zavzema tudi za spremembe določil o gensko spremenjenih krmilih (vir: Das Parlament, 4.8.2008. Kieler Nachrichten, 16. 8. 2008).
Toda niso nevarni samo mesni izdelki. Tudi želatinasti bonboni, jogurt in sadni kruh so lahko teoretično nevarni, saj vsebujejo želatino, ki je izdelana iz kože in kosti prašičev in goveda.

Tudi uživanje mleka je lahko nevarno. Švicarskim strokovnjakom je uspelo dokazati prionske proteine v mleku. S tem se ponovno postavlja vprašanje tveganja, povezanega z BSE. Z novejšo tehnologijo so prisotnost prionskih proteinov uspeli dokazati celo v homogeniziranem in pasteriziranem mleku v supermarketu, je poročala strokovna revija Medical Tribune (Medical Tribune online, 27. 2. 2008).

Ptičja gripa
Virus ptičje gripe se je najprej pojavil v Aziji in zahteval 200 smrtnih žrtev (med ljudmi - op.p.). Nato se je pojavil pri pticah v Ameriki, Afriki in Evropi. Čeprav se je odgovornost za širitev vedno iskala pri divjih pticah, je vzrok verjetno prej v katastrofalnih higienskih pogojih masovne živinoreje. Na Madžarskem in v Angliji so se primeri nevarnega virusa tipa H5N1 pojavili v hermetično zaprtih prostorih perutninskih farm, do katerih divje ptice niso imele dostopa.

Svetovna organizacija za zdravje živali OIE vidi v tem jasen znak, da se je bolezen razširila preko prevoza perutnine in perutninskih izdelkov ( vir: www.nabe.de ). Zaradi suma ptičje gripe so leta 2007 na Bavarskem pomorili 205.000 rac z neke perutninske farme.

Povzročitelj ptičje gripe ne more enostavno preskočiti s ptice na človeka. Toda znanstveniki ne izključujejo, da so se ljudje okužili zaradi uživanja okuženega mesa ali jajc. Možne posledice so znaki gripe ali celo vnetje pljuč, ki se konča s smrtjo. Pri segrevanju nad 70 stopinj se povzročitelj uniči. Pomisleke tako vzbujajo klobase iz perutninskega mesa, ki pri proizvodnji niso toplotno obdelane. Povzročitelj se lahko pojavlja tudi na jajčni lupini ali v globoko zamrznjenih izdelkih ( vir: www.stern.de 1. 4. 2008 ).

Paratuberkuloza pri govedu in Crohnova bolezen pri ljudeh
Tveganje za pojav vnetja črevesja je posebno visoko pri odraslih med 16. in 35. letom in pri tistih nad 60. letom. Bolezen se začne z utrujenostjo, bolečinami v trebuhu in drisko. Pojavijo se lahko tudi vročina, izguba zavesti, slabost in bruhanje, pogosto pa so prizadeti tudi sklepi. Pojav Crohnove bolezni še ni povsem pojasnjen.

Toda pred kratkim je »American Academy of Microbiology« v svojem poročilu zapisala, da bi na pojav lahko vplival Mycobacterium avium paratuberculosis (MAP), ki so pojavlja pri govedu, in da bi mu bilo treba posvetiti več pozornosti. Pri prežvekovalcih MAP povzroča  paratuberkulozo. To neozdravljivo vnetje črevesja ima veliko podobnosti s klinično sliko Crohnove bolezni pri ljudeh.

Znanstveniki iz ZDA v svoji študiji opozarjajo, da se da  pri teh bolnikih sedemkrat pogosteje dokazati prisotnost povzročitelja MAP kot pri zdravih ljudeh (vir: LME, 13. 8. 2008) Pri okuženih kravah mlekaricah se povzročitelj MAP pojavlja v mleku in tako tudi v mlečnih izdelkih. MAP je zelo odporen na vročino in lahko preživi pasterizacijo mleka. Tudi v mesu je mogoče dokazati prisotnost MAP.

Agencija za analize tveganja »Vose Consulting« je poleti 2008 za kmetijsko ministrstvo ZDA ocenilo ekonomske posledice primera, če bi bila nedvoumno dokazana povezava med povzročiteljem paratuberkuloze in pojavom Crohnove bolezni pri ljudeh. Študija predvideva, da bi se uporabniki odpovedali mleku in mlečnim izdelkom, to pa bi povzročilo izgube v mlečni industriji.

V analizi so avtorji predvideli upad prodaje mleka za 30% (vir: AHO, 17. 8. 2008). Povzročitelji paratuberkuloze so zelo odporni. Preživijo v zemlji in gnojnici, zato pred okužbo niso povsem varni niti vegetarijanci in veganci, če uživajo zelenjavo, ki je bila gnojena z gnojnico (vir: AHO, 29. 5. 2008).

Antibiotiki
Polovica svetovne proizvodnje antibiotikov ni namenjena ljudem, temveč masovni živinoreji  in tako pristane v mesu živali, preko gnojnice pa na poljih, v tleh in podtalnici. Več tisoč ton antibiotikov letno pojedo prašiči, govedo in perutnina samo v Evropski uniji. Največja nevarnost za ljudi je odpornost mikroorganizmov na antibiotike.

Wolfgang Witte z nemškega instituta Roberta Kocha je že pred leti svaril: »Dosedanja opažanja kažejo na to, da je uporaba antibiotikov v masovni živinoreji glavni vzrok razvoja klic, ki so odporne na antibiotike.« Pri preverjanju vzorcev iz nemških supermarketov so odkrili meso, ki je vsebovalo antibiotike (vir: Aktion Tier, 18. 9. 2006).

Zdravstveni inšpektorji v Dolnji Avstriji so ugotovili, da skoraj vsaka tretja riba ne ustreza predpisom. Vedno pogosteje najdejo v njih ostanke antibiotikov in drugih zdravil (vir: ORF, 28. 7. 2008). Kemiki so dokazali, da lahko antibiotike, ki jih uporabljajo v živinoreji in preko gnojnice pristanejo na polju, vsrkajo rastline in tako antibiotiki pristanejo v človeški prehrani - z nevarnimi posledicami. Če človek hudo zboli in potrebuje antibiotik, ta nima več učinka (vir: AHO, 29. 5. 2008).

Dioksin v mlečnih izdelkih, jajcih in mesu
Vedno znova se pojavljajo poročila o dioksinu v ribah, mleku, siru, jajcih in mesu. Dioksin med drugim nastaja pri sežiganju smeti in industrijskih izpustih, onesnažuje okolje in pristane v prehrambeni verigi. Dioksin ne povzroča samo raka, temveč lahko poškoduje imunski sistem, jetra in živčni sistem.

Spomladi 2008 je pozornost pritegnila visoka vsebnost dioksina v bivoljem mleku iz južne Italije. Japonska in Koreja sta prepovedali uvoz mozzarelle iz te regije, saj jo pridelujejo iz bivoljega mleka.

Živo srebro v ribah
V vseh morjih se zaradi industrijskega onesnaževanja v ribah kopiči živo srebro. Pri ljudeh lahko kopičenje tega strupa povzroči resne zdravstvene težave, med drugim poškodbe možganov, izgubo spomina, osebnostne spremembe, trzavico, splav in zaplete pri razvoju zarodka.

Študija zdravnice dr. Jane Hightower iz San Francisca je pokazala, da ima mnogo njenih bolnikov visoko koncentracijo živega srebra v telesu in da kažejo tipične simptome zastrupitve z živim srebrom. Ti so pojenjali, ko so bolniki prenehali jesti ribe ( vir: www.fischen-tut-weh.de ).

Lasnice ali trihinele v prašičih
Lasnice so ličinke glist in so pogoste pri domačih in divjih prašičih. Ljudje se lahko okužijo, če jedo okuženo meso ali klobase. V EU je predpisana veterinarska preiskava živali v klavnicah na prisotnost lasnic, toda vsaka žival ni pregledana. Če uradno velja, da se v obratu ali regiji lasnice ne pojavljajo, se pogosto nadzor ne izvaja. Uživanje surovih klobas, mletega mesa iz tujine ali okuženega mesa divjih prašičev je lahko nevarno. Tudi v Nemčiji se ljudje vedno znova okužijo z lasnicami.

Po okužbi se ličinke naselijo v črevesju in tam zrastejo v gliste, ki ponovno izločijo ličinke. Ti drobni črvički prodrejo skozi steno črevesa v krvni obtok in okužijo celotno telo. Posledice so vročina, slabost, driska ter močne bolečine v mišicah, glavi in sklepih (vir: www.stern.de , 1. 4. 2008).

Salmonela v mlečnih izdelkih, surovih jajcih, mesu in klobasah
Predvsem poleti se salmonele pogosto pojavijo v sladoledu, pudingu in siru, pa tudi v surovem mesu in klobasah, ki med predelavo niso toplotno obdelane. Nevarnost obstaja tudi pri izdelkih iz surovih jajc, kot je majoneza, in sladicah, kot je npr. tiramisu. Salmonela uspeva pri temperaturi med 10° C in 47° C, toda niti zamrzovanje je ne uniči - nasprotno, pri odtajanju se salmonela še bolj razmnoži.

V masovni živinoreji je salmonela široko razširjena. Študije nemškega zveznega inštituta za oceno tveganja dokazujejo, da se salmonela pojavlja pri 10 % puranov in 13 % prašičev ter vsaki tretji (!) jati kokoši nesnic. Živali ne zbolijo vedno, vendar pa so prenašalke (vir: www.stern.de, 1. 4. 2008). Okužba s salmonelo povzroča pri ljudeh drisko in slabost. Nevarna je predvsem za starejše ljudi in otroke.

Bakterije E.coli
Zdravju nevarne so predvsem bakterije E.coli, ki izvirajo iz masovne živinoreje. Najbolj razširjen tip O157:H7 tvori t.i. verotoksine, ki lahko povzročajo pri ljudeh nevarne okužbe. Povzročitelj lahko pri klanju goveda preide v zdravo meso. Iz ZDA  poročajo o 8.000 do 16.000 okužbah letno in nekaj sto smrtnih primerih.

Največ primerov naj bi bilo povezanih s hamburgerji iz verig s hitro hrano. Dokazane so tudi okužbe svežega mleka in izdelkov iz svežega mleka z E.coli O157:H7 (vir: Forschungsinstitut für biologischen Landbau, Schweiz). Celo vegetarijanci in veganci niso povsem varni. Prisotnost povzročitelja E.coli je bila ugotovljena tudi pri sadju in zelenjavi, ki je bilo gnojeno z gnojem in gnojnico.

Radioaktivna divjačina
Še 20 let po černobilski katastrofi so bile pri divjih prašičih v južni Nemčiji izmerjene visoke vrednosti cezija. Po podatkih nemškega zveznega urada za varnost pred sevanjem BfS lahko ta v mesu doseže 3000 Bg/kg. Najvišja vrednost v preteklem letu je znašala celo 65.000 Bg/kg. Mejna vrednost je določena pri 600 Bg/kg (vir: Hamburger Abendblatt, 8. 8. 2008).

Vir: Freiheit für Tiere, št. 1/2009,  prevod: Martin Vrečko
Vir: www.osvoboditev-zivali.org