Trditi, da deset božjih zapovedi predstavlja univerzalne zakone, ki veljajo od pantiveka pa vse dokler bo obstajal človeški rod, je popoln nesmisel. Seveda ne gre za nikakršne božje zapovedi, marveč za zbirko človeških zakonov, ki odsevajo duh (in bedo) nekega časa, izražajo pa neko povsem specifično - semitsko moralo.

Kot prvo - prvi trije zakoni sploh nimajo nikakršne zveze z moralo. Kajti enako moralno je, če verjameš v enega samega, v dva, v deset ali pa v nobenega boga. Lahko bi postavil tudi prvo Božjo zapoved, ki bi se glasila: Veruj v letečega rožnatega slončka! Enako moralno je verjeti v Rožnate slončka, kot v Jahveja ali Baala ali v kako drugo božanstvo.

Druga božja zapoved (Ne norčuj se iz letečega rožnatega slončka!) je še bolj bedasta, v bistvu gre za zapoved, na osnovi katere so osnovani zakoni, ki omejujejo in sankcionirajo svobodo govora. Druga božja zapoved je primer in hkrati paradigma za čisti totalitarizem. Izraža človeški zakon za zaščito imaginarnega ljubosumneža v nebesih – gre torej za človeški teokratski konstrukt.

»Posvečuj gospodov dan« ima z moralo in z etiko opraviti toliko, kot če bi zapisal: »Koristi dopust vsakega petnajstega v mesecu.« ali »Vsake štiri ure se obrni proti Meki in naredi tri sklece.« Še ena semitska teokratska norost. Kakšna univerzalnost neki! Morda bi morali zapisati še: Kdor dela v soboto, ga je treba pokončati s točo kamenja – to bi bilo potem dopolnilo »univerzalne morale«!

Zadnji dve zapovedi prepovedujeta željo – torej prepovedujeta misel – to pa je sploh absurd, ki kaže, da je svetopisemski Bog v resnici zamišljen kot nekakšen Veliki brat – avtokratska, diktatorska pošast, ki ljudem prepoveduje, ne samo določena dejanja, ampak celo razmišljanja in misli. To je monstruoznost brez primere in jo z etiko lahko povezujejo samo religiozni fanatiki.

Tako nam ostane še pet zapovedi, za katere se zdi, da bi mogle imeti nek učinek na moralo ali etiko, karkoli že to je. Spoštovanje staršev pravzaprav ni nič tako zelo posebnega in bi ga človek jemal resno, če bi zapoved predvidela tudi spoštovanje staršev do otrok, pa je očitno ne. Za nameček je zapoved tipična »daj-dam« zapoved, ko moraš nekaj narediti zato, da ti bo potem lepše oziroma zato, da nekaj dobiš nazaj!

Ne ubijaj je zapoved, ki se lepo bere, a je v svojem času veljala in bila mišljena le za člane istega plemena oziroma ljudstva. Vse ostale je bilo dovoljeno klati, pobijati, iztrebljati, kar so Svetopisemski politkomisarji po navodilih Boga tudi nadobudno počeli, ne da bi se ozirali na Božje zapovedi. Bog sam je naročal in izvajal dejanja – moril, pobijal je celo prvorojence, utapljal ljudstva – počel je torej stvari, ki so v nasprotju z njegovimi lastnimi zapovedmi. Če bi kristjani vsaj malo resno jemali zapoved »ne ubijaj«, bi že od vsega začetka nasprotovali smrtni kazni, pa so jo kvečjemu podpirali in večina religioznih fanatikov jo podpira še danes!

»Ne kradi!« - preneseno v logiko kapitalizma pomeni – »lastnina je sveta«, dovoljena je legalna kraja, na primer s pomočjo odtujitve dela.

Ne prešuštvuj, včasih tudi nečistuj - si lahko vsakdo razlaga kot hoče. Ali onaniranje in homoseksualnost predstavljata kršenje božje zapovedi? Kaj pa uporaba kondoma? Ali mnogoženstvo, ki ga svetopisemski junaki tako radi prakticirajo? Vrli in častiti Abraham je svojo ženo celo silil v prostitucijo! Kaj pa množično posiljevanje in jemanje žensk podjarmljenih ljudstev, ki jih je veleval sam ljubi Bog? Kam lahko uvrstimo pedofilijo – je to mogoče nečistovanje – prešuštvo zagotovo ni! Če župnik »flirta« s poročeno žensko je so seveda prešuštvo, če posili osemletno deklico, to seveda ni prešuštvo torej ne nasprotuje niti eni sami božji zapovedi – razen če pri posilstvu uporabi kondom – potem je to že ubijanje »potencialnega življenja«. In seveda - dobri otroci morajo spoštovati starše in duhovnike, tudi če jih ti posiljujejo in spolno zlorabljajo. Tako pravi četrta božja zapoved, mar ne!? Zato morajo o posilstvih molčati, da ne bi prizadeli staršev in svojih starešin.

Trenutni bog bi seveda težko postavil bolj modre, bolj vseobsegajoče in boljše zakone, ker je pač ljubosumen (tega si nisem izmislil sam, ampak tisti, ki mu je to položil v usta), posesiven, sektaški, nestanoviten, muhast in maščevalen (zloben skratka) – ustvarjen po človeški podobi. Bog stare zaveze je patetična in pomilovanja vredna kreatura, božji zakoni pa so človeški zakoni in so zato vedno tudi izraz človeških neumnosti in pomanjkljivosti!

Deset božjih zapovedi ima neko vrednost v luči zgodovinskega razvoja – sicer tudi etičnih vrednot – a je brez vrednosti (pravzaprav je celo škodljiv), če ga v 21. stoletju nekdo jemlje kot ultimativni proporc za moralo in etiko. To je enaka neumnost, kot če bi Biblijo danes razglašali in uporabljali kot učbenik za geologijo, biologijo, astronomijo ali kako drugo znanost.

[ Odgovori na to | # ]