Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si
MOČ ZDRAVILNEGA DOTIKA
Zdravljenje z bioenergijo je preprosta tehnika dotikanja oziroma polaganja rok
na telo ali v njegovo neposredno bližino, ki je del tradicionalnega, naravnega
zdravilstva. Še zdaj se ga drži pridih skrivnostnosti, čeprav so v svetu in
pri nas opravili že številne raziskave, ki še čakajo na znanstveno potrditev.
Spremembe v človekovem energetskem polju izzovejo različne bolezni, ki jih lahko
zdravijo ljudje z visokim bioenergetskim potencialom.
Avra na kirlianovi fotografiji
Eden od najpomembnejših rezultatov na področju bioenergije je bil nedvomno dosežen
z oblikovanjem vizualne predstave o človeškem energetskem polju, ki so ga prvič
fotografirali leta 1939. Zdaj je ta postopek znan kot kirlianova fotografija.
Semjon in Valentina Kirlian iz nekdanje Sovjetske zveze sta razvila poseben
postopek fotografiranja, ki omogoča snemanje elektromagnetnih polj visoke frekvence.
Na tovrstnih posnetkih je avra vidna kot močna spremenljiva svetloba okrog telesa,
ki se na robovih svetlika. S fotografije konic prstov je mogoče zaznati in napovedati
spremembe v človekovem zdravju.
Nekateri izkušeni bioterapevti zgolj z dotikanjem avre v nekaj minutah postavijo
točno diagnozo. Terapevtove roke prek čutilnih organov in živčnih končičev sprejemajo
številne informacije, ki jim omogočajo, da prepoznajo motnjo ali bolezen. Večina
bioenergetikov razlikuje sedem slojev avre, nekateri še več. Zdrava avra tvori
ščit okrog telesa in varuje imunski sistem. Avra je neprekinjena in simetrična,
ima obliko jajca, nesimetričnost, razpoke in luknje v avri pa kažejo na razvoj
bolezni. Bioenergetiki razlikujejo med dvema temeljnima anomalijama, povezanima
z avro: to sta presežek ali manko energije v polju. Da uravnovesijo energetsko
polje in predramijo samozdravilne sposobnosti telesa, bioenergetiki z različnimi
tehnikami polaganja rok in žarčenja iz rok na krajše razdalje vplivajo na pretok
energije. Kjer je treba izpolniti praznino v energetskem polju, energijo dodajajo,
kjer pa zaznajo presežek energije, jo odvzemajo. Med pogostimi učinki bolniki
navajajo občutek toplote, mravljinčenje, občutek hladu, pulziranje ali vibracije,
občutek lahkotnosti in lebdenja, sprostitev, občutek strahu ali sreče, splošno
boljše počutje, sanjanje, videnja … Bioenergetik torej oskrbi človeka s fiziološko
spremembo - toplota, hlad, vibracija, pulziranje - ter s prenosom energije ali
prane izzove v bolnikovem telesu in možganih biokemične spremembe, ki pripeljejo
do izboljšanja.
Vpliv možganskih valov
Znanost še ni povsem pojasnila mehanizma prenosa energije. Toda v svetu so opravili
številne raziskave zunaj znanstvenih in akademskih krogov. Njihovi izsledki
kažejo, da med terapijo sevajo iz terapevtovih rok različne vrste biovalov v
obliki elektromagnetnih frekvenc. Nekateri so še vedno neznani, druge raziskujejo
že več desetletij. Največkrat gre za visokofrekvenčne elektromagnetne valove
- infrardeče in ultravijolične žarke, ki pri bolniku sprožijo občutek toplote
- in za elektromagnetne valove nizkih frekvenc, ki jih pošiljajo terapevtovi
možgani. Infrardeči žarki blagodejno vplivajo na presnovo, širijo krvne kapilare
in povečajo izločanje odpadnih snovi. Toplota vpliva na živčne končiče, blaži
bolečino in sprošča mišice. Zaradi širjenja kapilar se zniža krvni tlak. Ultravijolični
žarki vplivajo protibakterijsko, utrjujejo odpornost zoper vnetja, spodbujajo
nastajanje vitamina D in blažijo živčno napetost. Italijani so odkrili še tako
imenovane kirofrekvence, sestavljene iz visokih in nizkih frekvenc. Del valov
nizkih frekvenc deluje med 40 in 100 Hz in podobno kot biolaser spodbudi žarčenje.
Povzročajo lokalno povečanje temperature prstov in dlani.
Vibracije terapevta in bolnika so med terapijo v resonanci. Ko sta oba v alfa
stanju, začne bolno telo proizvajati lastne zdravilne frekvence. Prana usklajuje
bolnikove možganske valove in jih uravnovesi. Posledica tega je spodbujanje
številnih središč v možganih, kot so hipotalamus, talamus, hipofiza, epifiza
… Možgani so organ, ki se nemudoma odzove na vsako spremembo in uskladi homeostatično
ravnotežje telesa. Možganski valovi theta s frekvenco med 4 in 7 Hz lahko potujejo
tudi do 75.000 kilometrov daleč, alfa valovi s frekvenco 8 in 13 Hz pa do 37.500
kilometrov. To pojasnjuje tudi telepatski prenos bioenergije na daljavo.
Izjemni biopotenciali
V Sloveniji deluje več slovitih bioenergetikov iz nekdanje Jugoslavije, ki so
se k nam zatekli med vojno na Balkanu. Med njimi poleg Zdenka Domančića izstopa
bioenergetik Veseljko Tomić, ki že petnajst let deluje v hotelu Evropa v Celju.
Leta 1987 je na Znanstvenem inštitutu za raziskovanje bioenergije v Milanu,
ki ga je ustanovil dr. A. Zanatta, pri merjenju bioenergije dosegel zavidljive
rezultate. Odkrili so izjemno prevodnost v kožnem tkivu in kompleksnost sevanja
njegovih rok, s katerimi vpliva na proizvajanje endorfinov in na biokemijsko
sestavo krvne plazme, obogatene s kisikom. Njegov bioenergijski potencial je
presegel vse znane kategorije, zato so na napravah za merjenje morali uvesti
dodatno kategorijo. Zaradi svoje izjemne zdravilne sposobnosti se je pridružil
zdravilcem papeža Janeza Pavla II.
V Italiji je bolj uveljavljen izraz pranoterapija. Pri pranoterapiji je ključnega
pomena dotik. Terapevt kot medij z dotikom ne oddaja samo energije, temveč se
na simbolni ravni dotakne človeka, da ta začuti njegovo toploto, žarčenje. Po
mnenju Veseljka Tomića je takšen neposreden stik bolj povezujoč in oseben, kot,
denimo, zdravljenje v skupini ali telepatsko zdravljenje na daljavo. Ta metoda
ustreza ljudem, ki svoje bolezni ne želijo obešati na veliki zvon in ne potrebujejo
podporne moči skupine. Po Zanattijevi metodi, ki jo izvaja, terapevt sedem minut
drži roke na določenem delu telesa. Roke lahko polaga na dvainpetdeset različnih
delov telesa. Veseljko Tomić intuitivno polaga roke na posamezna mesta, odvisno
od tega, kje je prišlo do energijske blokade. Pri tem upošteva tudi magnetno
polarnost svojih rok. Meritve so namreč pokazale, da je njegova desna roka,
ki žarči močneje, radiacijska, leva pa absorpcijska. Z desno roko torej dovaja
energijo, z levo pa jo odvzema.
Bioenergija ni škodljiva
Bioenergetiki navadno ne postavljajo diagnoz. Tudi Veseljko Tomić jim ne posveča
pozornosti, četudi med terapijami pogosto začuti, kje v telesu so motnje in
kateri organ ne deluje dobro. "Možgani praktično zaznajo vse, kar se dogaja
v telesu. Informacijo dobim kot nekakšen signal, denimo zbadajoč občutek v moji
ledvici ali kje drugje, ali pa me spreleti kot misel, da je s posameznim delom
telesa nekaj narobe. Včasih me v zapestju zgrabi krč, roka postane težka, pri
zahtevnejših primerih pa občutim mravljince v prstih, po vsej nogi ali roki."
Veseljko Tomić dosega uspehe pri zdravljenju različnih zdravstvenih tegob,
kot so glavoboli, težave s hrbtenico ali sinusi, želodčne tegobe, migrena, borelioza,
psihosomatske težave, ginekološka obolenja, nespečnost, alergije, bronhitis,
sklepna revma … Opaža, da so otroci še posebno dovzetni za bioenergijsko zdravljenje,
saj energijsko niso tako onesnaženi kot odrasli. Precej uspehov je dosegel tudi
pri neplodnih ženskah, ki bi se sicer morale posloviti od radosti materinstva.
Ko gre za rakave bolnike, verjame, da so med njimi takšni, ki lahko premagajo
bolezen, in takšni, ki je ne morejo. Terapevt je pri tem samo dodatna pogonska
sila. Žal številni poskusijo z bioenergijo šele v pozni fazi bolezni, ko je
rak že preveč napredoval. Meni, da bioenergija nikakor ne more škodovati, saj
pomaga vzpostavljati homeostazo telesa, in se zavzema za to, da bi bolnik poleg
zdravljenja s klasično medicine komplementarno uporabljal tudi bioenergijo.
Kar nekaj uspehov je dosegel pri zdravljenju tumorjev. Spominja se primera ženske
s tumorjem na možganih. Niso je hoteli operirati, saj bi bil poseg preveč nevaren.
Ko je opravil terapijo, jo je prenehala boleti glava. Preiskave so pokazale,
da se je tumor zaustavil in da ne raste več. Tudi pri cistah na jajčnikih dosega
spodbudne rezultate. Težje pa pomaga pri deformacijah trdnih struktur, kot so
sklepi in kosti, pri obrabi hrustanca ipd.
Ni pravila
Terapija navadno traja pol ure. Tudi če bi delal tri ure, pravi, bi bil učinek
enak. Ko je namreč posoda napolnjena, je končano. Ljudi seveda vselej zanima,
za koliko časa bo zalegel učinek terapij. "To je zelo različno, odvisno
od vsakega posameznega primera; nekateri se vračajo, drugi pomoči ne potrebujejo
več. Ko sem zadnjič nastopal na televizijski oddaji, je poklical neki gospod
in povedal, da sem mu pred petnajstimi leti pozdravil migreno in da ga od takrat
ni nikoli več bolela glava. Ljudem vselej svetujem, naj se tudi lotijo sprememb:
začnejo naj uživati zdravo prehrano, se več gibati, poskrbijo za izogibanje
stresu in obvladovanje jeze, naj se imajo radi in se sprejmejo."
Ljudem pomaga že skoraj dvajset ljudi. Na temelju bogatih izkušenj ugotavlja,
da pri bioenergijskem zdravljenju ni nobenega pravila. "Energija je univerzalen
pojem. Nenehno je v nas in okoli nas, vendar je neujemljiva tako kot življenje
samo. Vselej moramo stremeti k maksimumu. Morda ga ne bomo nikoli dosegli, toda
zanj si moramo prizadevati, stremeti moramo, da bi dosegli višjo raven. Če ima
človek težave, ne sme obupati. Četudi je bolezen neozdravljiva, to še ne pomeni,
da ne moremo narediti ničesar zase, da si ne moremo izboljšati stanja in upočasniti
bolezni. Človek mora v vsem, kar se mu ponuja, poiskati kar največ zase."
Pri Veseljku Tomiću navadno zadostuje sedem terapij. Pravi, da težko vnaprej
določi število terapij, ker je vse odvisno od posameznika. V praksi je imel
najtežje primere, za katere je menil, da jih sploh ne bo mogel rešiti ali da
bo za to potreboval nekaj mesecev, morda celo leto dni. In vendar so ti ljudje
po enem ali dveh ciklih terapij povsem ozdraveli. Seveda se mu je dogajalo tudi
nasprotno. Pri obolenjih, za katera je menil, da bodo izginila samo z dotikom
roke, je potreboval nekaj mesecev, da jih je odpravil.
V Sloveniji deluje veliko bioenergetikov, dobrih in slabih, z različnimi stopnjami
izobrazbe, ki so si jo pridobili doma ali v tujini. Šolanje bioenergetikov vodijo
različni posamezniki, društva in zavodi, denimo Zdenko Domančić, radiestezist
Igor Ziernfeld, D.A.M. - društvo za alternativno medicino, Zavod za alternativno
izobraževanje GESD … In kako lahko razlikujemo seme od plevela, šarlatane od
resničnih zdravilcev? "Slab bioenergetik obljublja, da bo vse pozdravil.
Dober bioenergetik bo vedno dejal: 'Vse bomo poskusili in videli bomo, kako
se bo zadeva odvijala.' Najmočnejši so bioenergetiki, ki ne dajejo neposredno
svoje energije, ampak samo prevajajo kozmično energijo. Etika je pri zdravljenju
nadvse pomembna. Obljubljati nekaj, četudi se zavedaš, da ne moreš pomagati
- to je nekaj najbolj nizkotnega. Vselej sem verjel v načelo bumeranga: če delaš
slabo, se ti slabo tudi povrne. Ljudje so čedalje bolj ozaveščeni. V Sloveniji,
ki je majhna dežela, se reklama najbolj širi od ust do ust," sklene naš
sogovornik.
Andreja Paljevec
Sprehod skozi čas
Zdravljenje s polaganjem rok je bržkone staro toliko kot zgodovina človeškega
rodu. Zapise o zdravljenju z rokami so vsebovali že egipčanski hieroglifi in,
odkrili pa so jih tudi na asirskih in babilonskih upodobitvah. Tudi v Svetem
pismu naletimo na zgodbe o tem, kako je Kristus zdravil s čudežnim dotikom.
Izvirno veščino zdravljenja brez dotika so najbolj razvili stari Kitajci in
Indijci, ki so vedeli, da je v telesu življenjska sila in tudi poznali njene
zakonitosti. Na Kitajskem so jo poimenovali či, v Indiji pa prana.
V Evropi se je zgodovina zdravljenja z dotikom začela veliko pozneje kot v
Aziji. Znani alkimist in zdravnik Paracelsus je leta 1530 zapisal, da lahko
nekateri ljudje s svojo življenjsko silo vplivajo na druge ljudi. V 18. stoletju
je na področju biomagnetizma vzbudil veliko pozornost nemški zdravnik Franc
Anton Mesmer. Po njegovi teoriji ima vsako živo bitje magnetne značilnosti,
ki v veliki meri odločajo o njegovem zdravju. Bolezen je vselej posledica ovir
v pretoku magnetnega fluida. Na bolezni je sprva poskušal vplivati tako, da
je na različne dele telesa polagal magnete, pozneje pa je izumil magnetne kadi
z magnetizirano vodo, v katerih so se namakali bolniki. Mesmerizem je bil najučinkovitejši
pri motnjah živčnega sistema.
Po dolgotrajnem molku so elektromagnetne značilnosti telesa znova začeli omenjati
na koncu 19. in začetku 20. stoletju, ko so se v Evropi začele pojavljati študije
o starodavni indijski vedi, imenovani joga. Evropejci so odkrili človekov energetski
sistem, ki ga predstavljajo energijska središča ali tako imenovane čakre, energetski
meridiani ali kanali, ki povezujejo čakre, in energetski avrični sloji.
Sredi minulega stoletja so na področju bioenergije prednjačili raziskovalci
in znanstveniki iz takratne Sovjetske zveze, kjer je bilo največ parapsiholoških
zdravilcev. Med najbolj znamenitimi zdravilkami druge polovice 20. stoletja
je bila Džuna Davitašvili. O njenih številnih primerih in izrednih rezultatih
njenega zdravljenja se je ohranila pisna dokumentacija, a tudi avtentični videoposnetki.
V nekdanji Jugoslaviji je sredi osemdesetih zaslovel Hrvat Zdenko Domančić.
Dalmatinski otok Ugljen so takrat preplavili bolni ljudje, ki jim uradna medicina
ni mogla pomagati. V Zagrebu so leta 1985 dokumentirali raziskovanje meja človeških
zdravilskih sposobnosti. Lotili so se gangrene, ki ji sodobna medicina še zdaj
ni kos. Testi, ki so trajali pol leta, so bili presenetljivi: številni Domančićevi
bolniki so dobesedno odkorakali domov, čeprav so jim v bolnišnici že določili
datum za amputacijo. Zdaj Zdenko Domančić deluje v Kranjski Gori, kjer tudi
izobražuje terapevte.
|