Trenutna gospodarsko finančna kriza je dobra priložnost za vpeljavo trajnostnih sprememb na bančnem področju, ki je eno izmed najpomembnejših temeljev gospodarstva. V Ameriki si za reformo tamkajšnjega finančnega sistema prizadeva American Monetary Institute, ki je v ta namen napisal American Monetary Act. Ta zakon določa spojitev Federal Reserve ter vladne zakladnice v eno entiteto.

Vlada naj bi tako dobila nazaj moč izdajanja denarja v lastne roke, izdajala pa naj bi ga glede na realne potrebe ter emitirala skozi javne projekte. Bankam bi bilo prepovedano multiplicirati kredit ter tako ustvarjati knjižni denar, omejene bi bile zgolj na posojanje do višine njihovih rezerv (vpeljana bi bila torej 100% rezervna zahteva).

Z drugimi besedami: sedanji monetarni sistem, ki temelji na dolgu, bi bil spremenjen v dolga prost sistem. Več o zakonu si preberite tule: http://www.monetary.org/amacolorpamphlet.pdf

Skeptiki se sicer na nek način upravičeno bojijo vladnega izdajanja denarja (primer pretiranega tiskanja bankovcev v nekdanji Jugoslaviji) ter svarijo pred skrčenjem denarja v obtoku – deflacijo. Toda vse je odvisno od tega, kako je rešitev vpeljana in koliko in za kaj se porablja novo emitirani denar. Vse to jemlje v obzir tudi American Monetary Act, katerega je pod drobnogled vzel japonski makroekonomski raziskovalec Kaoru Yamaguchi.

V svoji raziskavi je ugotovil, da bi zakon imel več pozitivnih posledic za ekonomijo, namreč:

- odplača vladni dolg
- preskrbi sredstva za infrastrukturo ter tako zmanjša brezposelnost
- ne povzroča inflacije

Tukaj je povzetek iz njegove študije: »Runaway accumulation of government debt in Japan (and many OECD countries) under the recent financial crises seems to deprive the government of its effective policy discretion due to the burdens of debt repayment. This paper first examines that the government debt is structurally built in the current macroeconomic system of money as debt which is founded on the Keynesian macroeconomic framework, and it becomes very costly to reduce it, within the scheme, by raising tax or cutting expenditure.

Then, it demonstrates how the government debt could be liquidated without cost under an alternative macroeconomic system of debt-free money that is proposed by the American Monetary Act. Finally, it is posed that debt-free macroeconomic system is far superior to the debt-burden current macroeconomic system in a sense that it can notonly liquidate government debt but also attain higher economic growth.«

Celoten tekst si lahko preberete tule: http://monetary.org/yamaguchipaper.pdf

Prednosti sistema, ki ne temelji na dolgu, so očitne. Med drugim onemogoča formiranje priviligiranesa sloja bančnikov. Dobra novica je, da je zakon, ki temelji na American Monetary Act, v zakonodajno proceduro že predlagal kongresnik Denis Kuchinich v svojem predlogu HR 6550: http://www.monetary.org/hr6550bill.pdf

V Evropi prav tako obstajajo skupine, ki si prizadevajo za podobno monetarno reformo. Ena izmed njih je Positive Money iz Velike Britanije, ki je prav tako že izoblikovala okvirno zakonodajo: http://www.positivemoney.org.uk/draft-legislation/

Na reformnem področju se sicer pojavljajo tudi predlogi za formiranje javnih bank (glej npr. http://www.publicbankinginstitute.org/), vendar je jasno, da je sistem potrebno spremeniti v temeljih. Čeprav boljša rešitev kot zasebno profitno naravnano bančništvo, javno bančništvo še vedno ne odpravlja prevarantske multiplikacije kredita. Več o kritiki teh predlogov si preberite tule: http://www.monetary.org/moneyscenefive.html

V Sloveniji gibanja za monetarno reformo še nimamo, se pa vedno več posameznikov ukvarja z monetarnim problemom ter skuša širiti zavedanje o teh vprašanjih. Osnovne informacije o tem, kako deluje sedanji finančni sistem in kakšne so možne rešitve si lahko preberete v tekstu z naslovom Kratka zgodovina denarja in centralnega bančništva, ki jo prosto dobite na tejle povezavi: http://www.ujet.si/Kratka-zgodovina-junij-2011.pdf

Upam, da se nam boste pridružili ter te pomembne informacije posredovali naprej.

Aleš P.