Fotografi morajo biti v peti dimenziji in imeti razširjeno avro
»Na teh fotografijah, posnel sem jih v začetku septembra v kampu Valkanela pri Vrsarju, je vse polno belih krogov in krogcev. Poglejte, koliko jih je. Svetlejših in temnejših. Kot bi vse naokrog lebdele svetlobne krogle,« nam je kazal s presenečenjem svoje fotografije Milan Remžgar, voznik avtobusov, ki je slikal sončni zahod in ženo. Tudi ko je njega fotografirala žena, so se na slikah pojavile svetlobne krogle.
Ko sta fotografirala, jih seveda na nebu in okrog njiju ni bilo. Ko pa sta na zaslonu aparata pregledovala slike, sta z začudenjem opazila, da so domala na vseh fotografijah. Povedala sta le, da so njega med fotografiranjem boleli prsti … Za pojasnilo sta vprašala fotografa. Je kaj narobe z aparatom? Ima umazano lečo? A jim je dolgoletni mojster zatrdil, da je z njunim fotografskim aparatom vse v najlepšem redu. Od kod krogi, ni znal povedati.
Fotografije smo pogledali tudi v uredništvu. Večkrat nam kak bralec pošlje kako sliko. Nekaj smo jih že objavili in poskušali najti odgovor med ljudmi, ki jim je ukvarjanje s fotoaparati poklic. Ne doma in ne v tujini ni mogoče dobiti zanesljivega odgovora, da ti krogi, ki se jih je prijel vzdevek svetlobne krogle, nastajajo zaradi kake tehnične napake ali konstrukcije digitalnih fotoaparatov. Jasno je le, da takih pojavov na fotografijah, posnetih na film, skoraj ni. So pa.
MNENJE RADIESTEZISTA
Razlaga pojavljanja svetlobnih krogel je opisana v knjigi ameriške avtorice Diane Cooper. V uredništvu pa smo se odločili, da za pomoč pri razvozlavanju fotografij našega bralca Milana Remžgarja in za pojasnilo, kaj so svetlobne krogle, zaprosimo slovenskega radiestezista, sodelavca naše revije in učitelja radiestezije Igorja Ziernfelda. Pregledal je najlepšo fotografijo, sončni zahod na obali Istre, kjer je na nebu kot luna velika svetlobna krogla z zanimivim vzorcem znotraj in še številnimi manjšimi kroglami, ki jo »spremljajo«.
V uredništvu smo natisnili fotografijo in začeli pregledovati. Igor Ziernfeld je posegel po nihalu iz ebenovine.
»Navadno so te svetlobne krogle duše,« je dejal, v levo roko prijel nihalo in konico nameril kak centimeter nad najbolj izrazito svetlobno kroglo v središču fotografije:
»To je duša,« je takoj ugotovil za veliko svetlobno kroglo in dodal, da je velika krogla spodaj, na dnu fotografije, zgolj odsev one zgoraj:
»Centralna svetlobna krogla je duša nepomembnega pokojnika, ni bil znamenit, ima pa močno energijo. Spada med duše, ki hočejo še nekaj sporočiti. To se dogaja, to so znane stvari … Lahko se pojavlja v različnih oblikah … Duša pripada človeku, ki je imel močan potencial in je bil ali bi lahko bil zdravilec, zelo močen zdravilec … Je vplival na človeka, ki je fotografiral sončni zahod.
Nekaj mu je sporočil. Včasih so ta sporočila jasna, včasih pa se zgubijo, ni učinka. Bil je v neki zvezi s pokojnikom … To se pravi, je neka zveza. Ni rečeno, da je bil umrli aktiven kot zdravilec, imel pa je močne zdravilske potenciale … Ta duša je hotela nekaj sporočiti živečim, kaj, pa ne morem ugotoviti …
Ni še dolgo med dušami, niti leto dni, ne, kake pol leta … Veliko svetlobno kroglo obkroža še šest manjših krogel. Tudi to so duše. Malo starejše duše, ki spremljajo to dušo in tudi nosijo neka sporočila. Spodnja svetlobna krogla, desno zgoraj od čolna, nima nobene zveze z gornjo, je duša človeka, ki je utonil …«
Ko smo poklicali Milana Remžgarja in mu povedali, kaj je pokazalo nihalo, je povedal, da mu je pred pol leta umrla stara mama, ki je imela velike težave z revmo oziroma artritisom in si je kljuke na vratih oblekla v pletene ovoje. In da je imela veliko besedo v hiši in da sta bila zelo povezana …
PREK KROGEL SE NAS DOTAKNEJO ANGELI
Na vprašanje, zakaj se prikazujejo svetlobne krogle, Diana Cooper v svoji knjigi odgovarja, da ljudje lahko slišimo in vidimo le znotraj določenih frekvenčnih območij, angeli in druga svetlobna bitja, verjetno tudi duše, pa nihajo na drugačnih frekvencah.
Že stoletja se duhovna hierarhija trudi pritegniti človekovo pozornost na razsežnost, ki je onkraj naših čutov. Poskušali so že na mnogo načinov. Tako se je denimo v nekem obdobju tvorila ektoplazma, vidna pojavna oblika duha, vendar je to jemalo energijo in lahko se je pojavljala le pod omejenimi pogoji, zato so bili ljudje zelo skeptični. Napočil je čas za nove dokaze.
Za to zadolženi angeli in mojstri so se odločili, da se bo duh v fizični obliki pokazal kot svetlobna krogla na fotografiji. Takšni posnetki v ljudeh vzbujajo zanimanje in ob pogledu nanje se začnejo spraševati. Pa še to, vsakokrat, ko kdo vidi svetlobno kroglo, se angeli tega človeka lahko dotaknejo, saj je čuječ, radoveden in odprt.
Seveda se angeli z ljudmi povezujejo tudi sicer, toda če je človeški um nedostopen ali pa se človek tega ne zaveda, je učinek manjši. Zanimiv je odgovor na vprašanje, ali so imeli angeli in vodniki ključno vlogo pri razvoju tehnologije, ki lovi na film svetlobne krogle?
»So,« pravi Diana Cooper in dodaja, da je bila pri tem pomembna zavest ljudi, ki so razvijali to tehnologijo. Angeli in višji vodniki so izkoristili priložnost ter se povezali s temi točno določenimi znanstveniki in vplivali nanje.
In še, zakaj se duhovna bitja prikazujejo kot svetlobne krogle ali krogi?
»Ko ujamete svetlobno kroglo, vidite okoli bitja energijsko polje. Svetlobno telo ali merkaba, v katerem potuje duh, običajno vidimo kot obris šesterokrake zvezde. Toda ta bitja so se razvijala in njihovo svetlobno telo je postalo bolj ženstveno - zaobljeno. Svetlobne krogle so zato, ker krog predstavlja popolnost in celostnost. Poleg tega se v krogli bolj kot v drugih likih lahko prenašajo višje frekvence, saj nima vogalov, ki bi preprečevali pretok energije. Prav tako ogradi in zaščiti entiteto, ki potuje v njej.«
Fotografi morajo biti v peti dimenziji in imeti razširjeno avro
