|
Promocija kmetijskih in živilskih proizvodov v Sloveniji bi morala podpirati zdravje ljudi in okolja
Oskrba s hrano je med najbolj vplivnimi in hkrati najbolj ranljivimi sektorji zaradi prepletene podnebno-biodiverzitetne krize. Eden ključnih ukrepov za prehod v podnebno nevtralno trajnostno družbo je spreminjanje prehranjevalnih navad s povečanjem uživanja rastlinske hrane, v čim večji meri pridelane lokalno in na ekološki način.
Zato gre v primeru promocije kmetijskih in živilskih proizvodov, ki se je v Sloveniji doslej izvajala predvsem za sektorja mesa in mleka, dejansko za podnebju in okolju škodljive subvencije.
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je na pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila predloge sprememb, ki bi prispevali k bolj uravnoteženi, vključujoči in trajnostno naravnani promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, poleg tega pa k povečanju samooskrbe v Sloveniji na področjih sadja in zelenjave, kjer je stopnja samooskrbe zaskrbljujoče nizka.
Potrebne so spremembe sistemske ureditve
Namen promocije kmetijskih in živilskih proizvodov je vplivati na potrošniške navade oz. povečevati potrošnjo promoviranih proizvodov. S strani države sistemsko urejena in finančno podprta promocija bi morala biti usmerjena v spodbujanje trajnostne potrošnje, ki skladno z aktualnimi znanstvenimi spoznanji in strateškimi usmeritvami zmanjšuje škodljive vplive na okolje, naravo in podnebje ter pozitivno vpliva na zdravje ljudi, posredno pa še izboljšuje strukturo kmetijske pridelave in povečuje samooskrbo, ki je ena glavnih strateških usmeritev države.
Veljavni Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov pa daje podlago za sektorsko neuravnoteženo promocijo, kjer sta sektorja z najvišjo stopnjo samooskrbe (meso in mleko), ki tudi povzročata največ kmetijskih emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje, paradoksalno deležna največ promocije. V letu 2025 je previdena višina sredstev za promocijo, ki vključuje prispevek sektorja in proračun, za sektor mesa 702.500 evrov, za sektor mleka 255.700 evrov in za sektor sadja 150.000 evrov.1 Sektor zelenjave zaenkrat sploh ni vključen v sistem promocije.
Dolgoročno je treba zakonodajni okvir sistema promocije prilagoditi za učinkovito izvajanje trajnostnih politik, poleg tega pa za povečanje samooskrbe s hrano, ki je kritično nizka predvsem za sadje in zelenjavo.2 Zato bodo potrebne spremembe Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.
Direktorica Umanotere Gaja Brecelj v zvezi s tem izpostavlja, da »bi morala javna sredstva podpirati usmerjanje potrošnje skladno s smernicami trajnostnega kmetijstva in zdrave prehrane, kar pomeni, da je smiselno posebej podpreti »podhranjena« sektorja zelenjave in sadja ter ekološko kmetijstvo.«
Oskrba s hrano ima mnogoplastne vplive na družbo in okolje, zato je Umanotera ministrstvo pozvala tudi k širšemu vključevanju civilne družbe in strokovne javnosti v procese načrtovanja, financiranja in izvajanja promocije.
Okoljska pravnica Senka Šifkovič poudarja: »Politike na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov so javne politike in tako morajo prispevati k dobrobiti širše skupnosti, ki so nad koristmi posameznikov oziroma podjetij. Zato morajo pri njihovem oblikovanju poleg kmetijcev in živilsko-predelovalnega sektorja sodelovati tudi zagovorniki javnih interesov na področju varstva okolja in narave, javnega zdravja in pravic potrošnikov.«
Priložnost za vključujočo pripravo strateškega načrta promocije že letos
S koncem leta 2025 se bo iztekel veljavni Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019-2025, novega pa mora Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predložiti vladi v sprejem vsaj pol leta pred iztekom veljavnega. V Umanoteri upajo, da bo ministrstvo v doslej očem javnosti nevidno pripravo strateškega načrta pravočasno vključilo širšo strokovno in zainteresirano javnost, saj bodo z njim določene dolgoročne usmeritve za načrtovanje in izvajanje promocije za obdobje šestih let.
Kaj še lahko ministrstvo stori nemudoma
Glede na pomanjkljivosti dosedanje promocije je Umanotera ministrstvu podala predloge za njeno izboljšanje, ki so izvedljivi že zdaj, ne glede na spremembo Zakona o promociji kmetijskih in živilskih izdelkov. Med njimi izpostavljajo:
1 9. januar 2025, 10. seja Sveta za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov
2 Po podatkih slovenskega statističnega urada je bila v letu 2023 v Sloveniji stopnja samooskrbe s sadjem 16 % in z zelenjavo 33 %.
3 Zakon o kmetijstvu določa, da lahko MKGP pravnim osebam s področja dejavnosti vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva in invalidskega varstva subvencionira nabavo kmetijskih pridelkov in živil oziroma izobraževanje s področja kmetijskih pridelkov in živil.
4 Pri takšni raziskavi gre za izvajanje 28b. člena Zakona o kmetijstvu v okviru aktivnosti raziskovanje trga, statistične analize in ocenjevanje učinkovitosti dejavnosti informiranja in promocije.
5 Pri izvedbi borz lokalnih živil gre za izvajanje 28b. člena Zakona o kmetijstvu - organiziranje izobraževalnih in promocijskih dogodkov, pokušanj, razstav, prodajnih obiskov in podobnih dogodkov v zvezi z odnosi z javnostmi ter udeležbo na sejmih.
Povezave in gradiva:
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20250331181100499
Domov |
|
Powered By GeekLog |