|
||||||
|
|||||||
Ob objavi evropske vizije in slovenskih politik s področja kmetijstva in hrane
Oskrba s hrano je velik povzročitelj, hkrati pa žrtev prepletene podnebno-biodiverzitetne krize. Sistem pridelave in potrošnje hrane je vir skoraj tretjine od človeka povzročenih emisij toplogrednih plinov. Intenzivna industrijska proizvodnja hrane je zaradi velikega vnosa strupenih kemikalij tudi največji vzrok za onesnaženost voda in tal ter izumiranje živalskih in rastlinskih vrst.
Zaradi sprememb v okolju, predvsem vse pogostejših in močnejših ekstremnih vremenskih dogodkov, je zadostna preskrba s hrano čedalje bolj ogrožena. Zato bi potrebovali močne in učinkovite politike na področju kmetijstva in hrane.
Evropska komisija je objavila vizijo kmetijstva in hrane, ki bo oblikovala prihodnost kmetijstva in kmetijsko-živilskega sektorja v Evropi. Sočasno sta v Sloveniji v javni obravnavi predloga zakonov o kmetijstvu in hrani, ki ju je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub jasnemu prepoznavanju, da mora sistem pridelave in potrošnje hrane spoštovati planetarne meje in prispevati k blaženju podnebnih sprememb, v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj poudarjajo, da je v politikah opazno pomanjkanje okoljskih ciljev in ukrepov za nujno potrebno okrepitev njegove trajnostnosti in odpornosti.
Célia Nyssens-James, predstavnica največje evropske mreže okoljskih organizacij European Environmental Bureau, je ob objavi vizije izrazila razočaranje: „Evropska komisija je naredila le majhne korake v pravo smer. V njihovi viziji je premalo vizije. Objavljeni načrti so daleč od pogumnih ukrepov, ki so potrebni za podporo dolgoročnemu, trajnostnemu in podnebno odpornemu kmetijstvu, ki ga Evropa nujno potrebuje.“
Brez širokega vključevanja sprememb ne bo
Spreminjanje politik na področju kmetijstva je težko in politično občutljivo. Kmetijsko-živilski sektor je strateško pomemben, česar se njegovi močni akterji dobro zavedajo in svoje interese z lobiranjem agresivno uveljavljajo. V kmetijske subvencije se v Evropi letno prelije več kot 55 milijard evrov, v Sloveniji pa skoraj 270 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Kdor obilno zajema iz proračunskih jasli, se tej poziciji ne želi odpovedati. Dokler se bodo politiki in uradniki o politikah pogovarjali samo z zagovorniki statusa quo, tj. z agro-živilskimi korporacijami in veleposestniki, je potrebne spremembe iluzorno pričakovati.
Direktorica Umanotere Gaja Brecelj s tem v zvezi izpostavlja, da »so politike na področju kmetijstva in hrane tako kot vse druge javne politike namenjene uresničevanju javnih, in ne parcialnih interesov. Zato je primerno, da jih poleg kmetijsko-živilskega sektorja sooblikujejo tudi zagovorniki javnih interesov na področju varstva okolja in narave, javnega zdravja, pravic potrošnikov, dobrobiti živali in drugih področij, ki se jih oskrba s hrano dotika..«
V Sloveniji je vključujoča razprava o prihodnosti kmetijstva in hrane potrebna. Umanotera v novem zakonu o kmetijstvu zagovarja vzpostavitev uravnoteženo sestavljenega stalnega strateškega posvetovalnega telesa na področju pridelave in potrošnje hrane, ki bo gojilo kulturo dialoga, sodelovanja in sprejemanja odločitev s konsenzom. S tem dialog tudi ne bi bil odvisen od politične volje vsakokratne oblasti.
Premalo podpore hrani iz zdravega okolja
V viziji Evropske komisije je zaskrbljujoče pomanjkanje okoljskih ukrepov in ciljev, kakor tudi povečanih proračunskih sredstev za plačila kmetijskim gospodarstvom za varstvo okolja.
V Umanoteri poudarjajo, da v predlogu slovenskega zakona o kmetijstvu bode v oči predvsem premalo dodatne podpore ekološkemu kmetijstvu (npr. z vzpostavitvijo posebne svetovalne službe za podporo kmetijam pri prehodu na ekološko kmetijstvo in pri ekološkem kmetovanju). Potreba po takšni podpori je že dolgo prepoznana. Sedanja oblika zakona je zamujena priložnost za oživitev zamrlega trenda naraščanja ekološkega kmetijstva v Sloveniji, obseg katerega zdaj že nekaj časa stagnira na 11 % kmetijskih zemljišč. To je posebej zaskrbljujoče zaradi vrzeli do cilja, ki si ga je Slovenija zastavila do leta 2027 (povečanje deleža ekoloških kmetijskih zemljišč na 18 %) in do evropskega cilja za ekološko kmetijstvo na 25 % kmetijskih zemljiščih do leta 2030.
Nezadostna prizadevanja za reformo neposrednih plačil in napoved nevarnih »poenostavitev«
Evropska komisija v objavljeni viziji ne sledi potrebi po odločni reformi skupne kmetijske politike. Najbolj problematična je pri tem ohranitev obstoječega nepravičnega in od javne koristi odtujenega sistema neposrednih plačil na hektar, ki komaj razlikuje med neodgovornim in dobrim upravljanjem zemljišč.
V viziji je nakazano, da bi lahko uradniki v imenu »poenostavitve« odpravili še zadnje - že zdaj minimalne - okoljske zahteve, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da dobijo subvencije. Z neposrednimi plačili se že dolga leta spodbuja industrializacijo pridelave hrane, ki je škodljiva za zdravje potrošnikov in za okolje ter ne zagotavlja preživetja podeželskim skupnostim. Od njega imajo največje koristi veleposestniki, vse več malih kmetij pa je potisnjenih v propad.
Če neposredna plačila ostanejo, je potreben odmik od največjih in najbogatejših posestnikov in osredotočenost na zagotavljanje dohodkovne podpore aktivnim kmetom na veliko bolj ciljno usmerjen način.
Odsotnost načrtov za naslavljanje prehrane z veliko mesa in mleka, ki škoduje okolju in zdravju ljudi
Prehrana s čim večjim deležem hrane rastlinskega izvora je najučinkovitejši način za naslavljanje okoljske krize s potrošnjo hrane. In vendar je Evropska komisija v svoji viziji pozornost ponovno usmerila le na spodbujanje kratkih oskrbnih verig oz. oskrbe z lokalno hrano. Uživanje čim bolj lokalno pridelane hrane je seveda tudi zaželeno, saj pred prodajo ni podvržena dolgotrajnim procesom pakiranja, transporta in distribucije in z njeno potrošnjo podpiramo pridelovalce v naši okolici in prispevamo k razvoju podeželja. Vseeno pa ni dopustno, da je v viziji izpuščeno naslavljanje prehrane z veliko mesa in mleka, ki največ prispeva k onesnaženju okolja, poleg tega pa je zmanjševanje njunega uživanja skladno s sodobnimi prehranskimi smernicami.
Dr. Renata Karba, vodja projektov v Umanoteri, poudarja: »Nič nam ne pomaga, če zmanjšamo domačo živinorejo, ki je največji vir kmetijskih emisij toplogrednih plinov, če hkrati ne zmanjšamo potrošnje mesa in mleka. Če domače meso nadomestimo z uvoženim, emisije pri njegovi pridelavi pač nastanejo nekje drugje, vendar enako kot domače pristanejo v ozračju in povzročajo podnebne spremembe. Dejansko zmanjšanje emisij lahko dosežemo samo s hkratnim zmanjšanjem obsega živinoreje in prehodom na prehrano z večjim deležem rastlinske hrane«.
Zaradi pomembne vloge prehrane pri naslavljanju podnebne krize so bila pričakovanja Umanotere od novega zakona o hrani, ki ga je pripravilo in dalo v javno obravnavo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, velika. Doslej v Sloveniji takšnega zakona nismo imeli. A sterilno besedilo predloga zakona, ki hrani postavlja edino zahtevo, da je »primerna za trg«, je razočaranje. V Umanoteri poudarjajo, da potrebujemo veliko bolj čezsektorski zakon, ki bo jasno opredelil cilje državne politike na področju hrane z upoštevanjem njenih mnogoterih dimenzij vplivanja na družbo in okolje ter bo potrošnjo usmerjal v zdravju okolja in ljudi prijaznejšo prehrano*.
Strupena dvoličnost Evrope
Iz besedila vizije za kmetijstvo in hrano Evropske komisije je bila pozno v postopku njene priprave odstranjena dolgoletna zaveza, da se prepove izvoz strupenih kmetijskih kemikalij (pesticidov), ki jih evropske kemične korporacije proizvajajo kljub temu, da je njihova uporaba v Evropski uniji prepovedana. Hkrati pa vizija napoveduje, da bodo za kmetijske in živilske proizvode, ki bodo uvoženi v Evropo, zahtevani enaki standardi glede ostankov pesticidov, kot veljajo v Evropi.
Evropska unija bo torej še naprej sprevrženo dopuščala izvoz najbolj strupenih kemikalij v države s šibkejšimi okoljskimi standardi in bo tudi poskrbela, da ostanejo izven Evrope.
Končno konec reje živali v kletkah
V Umanoteri pozdravljajo zavezo Evropske komisije, da bo izboljšala zakonodajo na področju dobrobiti rejnih živali in postopno odpravila kruto rejo v kletkah. Njeno prepoved je s podpisom evropske državljanske pobude »End the Cage Age« že pred petimi leti zahtevalo več kot 1,4 milijona Evropejcev.
Zmanjšanje odvisnosti evropskega kmetijstva od uvoženih gnojil in žit za živinsko krmo
Obetavna je tudi zaveza, da bo Evropska komisija naslovila odvisnost Evrope od uvoženih gnojil in krmnih žit. To odpira vrata politikam za izboljšanje prehrane s povečanjem deleža rastlinskih beljakovin in spodbujanje okolju prijaznejših kmetijskih tehnik.
* Podnebju prijaznejša hrana je:
- večinoma rastlinskega izvora,
- pridelana na sonaraven
- ekološki ali biodinamični način,
- pridelana lokalno ter kupljena čim bolj neposredno od lokalnih proizvajalcev ali iz pravične trgovine,
- sezonska,
- čim manj predelana in zapakirana,
- hrana, ki ne pristane med odpadki.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20250225111957392
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
